19. člen ZPIZVZ

Republika Slovenija ni organ, ki bi odločal o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Skladno s 1. odstavkom 10. člena ZPIZ-1 je nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja ZPIZ Slovenije, ki ima status javnega zavoda. Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri zavodu po ZUP, če s tem zakonom ni drugače določeno. Sodno varstvo pravic pa je zagotovljeno po zakonu. Naloga države je, da zagotavlja delovanje in razvoj obveznega zavarovanja (6. člen ZPIZ-1). Tudi v primeru, ko gre za uveljavljanje pravic po določbah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ), o pravicah iz tega zakona skladno z 19. členom ZPIZVZ odloča ZPIZ. To pa pomeni, da je v primeru, ko gre za spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, lahko tožena stranka le ZPIZ Slovenije, ne pa Republika Slovenija.

Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.

Določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva niso neposredno uporabljive, predstavljajo le podlago za sprejetje morebitnih dvostranskih ali večstranskih dogovorov, ki bodo podrobneje urejali medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic tudi glede izplačevanja pokojnin. Zato niso podlaga za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine (od leta 1991 do 2001).

Ker je tožnik že pridobil pravico do vojaške pokojnine pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja, upoštevajoč tudi pokojninsko dobo, dopolnjeno po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, na podlagi te dobe ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine v Sloveniji, saj ga ni mogoče šteti med zavarovance, poleg tega pa je izbirno pravico že izčrpal.