44. člen ZZLPPO
(vrste zahtevkov)
(1)Zahtevek iz naslova oškodovanja premoženja podjetja je:
- zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP in
- zahtevek podjetja na povrnitev škode, če je do povzročitve škode prišlo zaradi dejanja iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP.
(2)Zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega kapitala je zahtevek Slovenske razvojne družbe nasproti imetnikom delnic oziroma poslovnih deležev, ki so te delnice oziroma poslovne deleže pridobili z dejanjem iz 48. oziroma 48.a člena ZLPP, na izročitev teh delnic oziroma poslovnih deležev oziroma na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
- VSRS Sodba III Ips 12/2016Vrhovno sodišče RS · 2017
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
- VSRS Sodba III Ips 69/2010Vrhovno sodišče RS · 2013
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno
- VSRS Sklep III Ips 17/2005Vrhovno sodišče RS · 2006
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 7. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 12/2016Vrhovno sodišče RS · 25. 7. 2017
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
- VSRS Sodba III Ips 69/2010Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 2013
V primerih že zaključenega postopka lastninjenja določba 3. člena ZZLPPO ne ustvarja (več) učinkov prehoda v last in upravljanje družbenega kapitala (saj le-tega več ni), temveč predstavlja pravno podlago za prehod vseh zahtevkov iz naslova oškodovanja družbenega kapitala (4. člen ZZLPPO). Ob vložitvi tožbe tožena stranka ni bila več podjetje iz drugega odstavka 3. člena ZZLPPO, saj je bila že olastninjena. Zato, četudi v okoliščinah konkretne zadeve soglasje Agencije glede zatrjevanih „prikritih kapitalskih rezerv“ po določbi 3. člena ZZLPPO ne bi bilo pridobljeno, pravna prednica tožeče stranke na zatrjevanem delu družbenega kapitala ni pridobila „lastninskih upravičenj“ temveč (odškodninski) zahtevek iz naslova oškodovanja družbenega premoženja oziroma kapitala. Ureditev ZZLPPO ne negira osnov korporacijskega prava, v okviru katerih osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je bil dne 1. 6. 2000 pri toženi stranki v sodnem registru opravljen vpis uskladitve z ZGD, kar pomeni, da je bil s tem postopek lastninskega preoblikovanja zaključen ter je s tem ob vložitvi tožbe odpadla možno
- VSRS Sklep III Ips 17/2005Vrhovno sodišče RS · 17. 10. 2006
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).