38. člen MZSRSES

Pridružitveni svet lahko odloči, da spremeni ali dopolni določbe tega Protokola. Opomba 1: Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu 6. člena tega Protokola. Opomba 2: 2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu “ex”, se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu. 2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli tarifne številke, združene v 1. stolpcu. 2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu. 2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz 4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3. stolpcu. Opomba 3: 3.1 Določbe 6. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v Skupnosti ali v Sloveniji. Na primer: Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz “drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem” iz tarifne številke ex 7224. Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v Skupnosti. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla. 3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni. 3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo “materiali iz katerekoli tarifne številke”, se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz “ izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke...” pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama. 3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse. Na primer: Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje. 3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom). Na primer: Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žitaric. Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave. Na primer: Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to je na stopnji vlaken. 3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dva odstotka , potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene. Opomba 4: 4.1 Izraz “naravna vlakna” se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena. 4.2 Izraz “naravna vlakna” vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305. 4.3 Izrazi “tekstilna kaša”, “kemični materiali” in “materiali za izdelavo papirja” so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej. 4.4 Izraz “umetna ali sintetična rezana vlakna” se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507. Opomba 5: 5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj). 5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Osnovni tekstilni materiali so: – svila – volna – groba živalska dlaka – fina živalska dlaka – konjska žima – bombaž – materiali za izdelavo papirja in papir – lan – konoplja – juta in druga tekstilna vlakna iz ličja – sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav – kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna – sintetični filamenti – umetni filamenti – sintetična rezana vlakna iz polipropilena – sintetična rezana vlakna iz poliestra – sintetična rezana vlakna iz poliamida – sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila – sintetična rezana vlakna iz poliimida – sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena – sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida – sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida, – druga sintetična rezana vlakna – umetna rezana vlakna iz viskoze – druga umetna rezana vlakna – preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne – preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne – izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema – drugi izdelki iz tarifne številke 5605. Na primer: Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo do 10% teže preje. Na primer: Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine. Na primer: Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice. Na primer: Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek. Na primer: Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bombažne preje, na podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem, da se upošteva pogoj glede teže. 5.3 Za izdelke, ki vsebujejo “prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne”, je to odstopanje pri preji 20%. 5.4 Za izdelke, ki vsebujejo “trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema”, je to odstopanje pri traku 30%. Opomba 6: 6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka ter da njihova vrednost ne presega 8% cene izdelka franko tovarna. 6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne. Na primer: Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. 6.3 Če se uporablja odstotno pravilo je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Opomba 7: 7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so “specifični procesi” naslednji: a) vakuumska destilacija; b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1; c) razbijanje (kreking); d) preoblikovanje (reforming); e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil; f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; g) polimerizacija; h) alkilizacija; i) izomerizacija. 7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so “specifični procesi” naslednji: a) vakuumska destilacija; b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja(1); c) razbijanje (kreking); d) preoblikovanje (reforming); e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil; f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; g) polimerizacija; h) alkilizacija; ij) izomerizacija; k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85% vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T); l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje; m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 2500C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces; n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol. % izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300oC po metodi ASTM D 86; o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke. 7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katerakoli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.

(1)Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k 27.poglavju kombinirane nomenklature Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s poreklom Priloga III: Potrdilo EUR. 1 o prometu blaga in zahteva za potrdilo o prometu blaga in navodila za tiskanje; Izjava voznika Priloga IV: Izjava na računu