2. člen MZSRSES

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:* REPUBLIKA SLOVENIJA v nadaljevanju Slovenija na eni strani in EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO IN EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu Skupnost, na drugi strani STA SE GLEDE NA to, da je bil 10. junija 1996 v Luksemburgu podpisan Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi ter njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani; GLEDE NA TO, da je eden od ciljev Evropskega sporazuma zagotoviti ustrezen okvir za politični dialog in urejanje trgovinskih in gospodarskih odnosov med pogodbenicama in ki vsebuje določbe o finančnem sodelovanju, pomoči in spodbujanju sodelovanja pri preprečevanju nezakonitih dejavnosti in o kulturnih zadevah; GLEDE NA TO, da je namen Evropskega sporazuma vzpostaviti tesne in trajne odnose, ki temeljijo na vzajemnosti in ki naj bi Sloveniji omogočili, da sodeluje v procesu evropske integracije; GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti razvoj trgovinskih stikov, s krepitvijo in širitvijo prej vzpostavljenih odnosov, še zlasti s Sporazumom o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, podpisanim 5. aprila 1993, ki je začel veljati 1. septembra 1993; GLEDE NA TO, da je v ta namen treba, kakor hitro mogoče, s pomočjo Začasnega sporazuma izvajati določbe Evropskega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino; GLEDE NA TO, da je treba zagotoviti, da lahko Svet za sodelovanje, ustanovljen s Sporazumom o sodelovanju, do začetka veljavnosti Evropskega sporazuma in ustanovitve Pridružitvenega sveta, izvaja pooblastila, ki so bila z Evropskim sporazumom dana Pridružitvenemu svetu in so potrebna za izvajanje Začasnega sporazuma, ODLOČILI, da skleneta ta Sporazum in sta v ta namen imenovali za svoje pooblaščence, REPUBLIKA SLOVENIJA: Boris CIZELJ, veleposlanik, vodja Misije Republike Slovenije pri Evropski uniji, EVROPSKA SKUPNOST: Denis O’LEARY, veleposlanik, stalni predstavnik Irske, predsedujoči Odbora stalnih predstavnikov, Günther BURGHARDT, generalni direktor Generalne direkcije za zunanje politične odnose Komisije Evropskih skupnosti, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO in EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO: Günther BURGHARDT, generalni direktor Generalne direkcije za zunanje politične odnose Komisije Evropskih skupnosti, KI SO SE, potem ko so izmenjali svoja pooblastila v pravilni obliki, DOGOVORILI O NASLEDNJEM: Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljeni v Helsinški sklepni listini in v Pariški listini za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva, izražena v Listini Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga za notranjo in zunanjo politiko pogodbenic in so bistvene sestavine tega Sporazuma. 1. Skupnost in Slovenija v prehodnem obdobju, ki traja največ šest let od začetka veljavnosti tega Sporazuma, postopno vzpostavita območje proste trgovine po določbah tega Sporazuma in v skladu s Splošnim sporazumom o carinah in trgovini 1994, v nadaljevanju GATT 1994 in Svetovno trgovinsko organizacijo, v nadaljevanju STO. 2. V trgovini med pogodbenicama se za razvrščanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura. 3. Osnovna carinska dajatev za vsak izdelek, ki se mora postopno zniževati, kot je določeno v tem Sporazumu je dajatev, ki se je dejansko uporabljala erga omnes na dan 9. junija 1996. 4. Če se po začetku veljavnosti tega Sporazuma uporablja erga omnes kakršnokoli znižanje carine – zlasti znižanja na podlagi carinskega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj GATT – je s tako znižanimi dajatvami treba zamenjati v tretjem odstavku navedeno osnovno carinsko dajatev od dneva, ko se taka znižanja začno uporabljati. 5. Skupnost in Slovenija se medsebojno obveščata o svojih osnovnih carinskih dajatvah. 1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, ki so našteti v 25. do 97. poglavju Kombinirane nomenklature, z izjemo tistih izdelkov, ki so našteti v Prilogi I. 2. Določbe od 4. do 8. člena se ne uporabljajo za tekstilne izdelke ali izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, kot je določeno v 10. in 11. členu. 3. Trgovinska menjava med pogodbenicami za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo poteka v skladu z določbami navedene pogodbe. 1. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije, ki niso našteti v Prilogi II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma. 2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega porekla, ki so našteti v Prilogi II, se začasno opustijo v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvišujejo v skladu s pogoji, določenimi v omenjeni prilogi z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov na dan 1. januarja 2000. 3. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakovrednim učinkom, se za izdelke s poreklom iz Slovenije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma. 1. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti, ki ni našteto v Prilogah III in IV, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma. 2. Carine za uvoz v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi III, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu: – 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 55% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 30% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 15% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 2000 se preostale carine odpravijo. 3. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so našteti v Prilogi IV, se postopno znižujejo po naslednjem časovnem razporedu: – 1. januarja 1997 se vsaka carina zniža na 70% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 1998 se vsaka carina zniža na 45% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 1999 se vsaka carina zniža na 35% osnovne carinske dajatve; – 1. januarja 2000 se vsaka carina zniža na 20% osnovne carinske dajatve. – 1. januarja 2001 se preostale carine odpravijo. 4. Vse količinske omejitve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti in ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma. Določbe, ki se nanašajo na odpravo carinskih dajatev pri uvozu, se uporabljajo tudi za carinske dajatve fiskalne narave. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija v medsebojni trgovinski menjavi odpravita vse dajatve, ki imajo enakovreden učinek kot carinske dajatve pri uvozu. 1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom, razen za izdelke, ki so našteti v Prilogi XII, za katere se odpravijo po časovnem razporedu, določenim v omenjeni prilogi. 2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija odpravita vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakovrednim učinkom. Slovenija izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carinske dajatve v trgovinski menjavi s Skupnostjo hitreje, kot je predvideno v 5. členu, če bosta to dopuščala njen splošni gospodarski položaj in položaj zadevnega sektorja gospodarstva. Skupnost izjavlja, da je v podobnih okoliščinah pripravljena nadalje povečati ali hitreje odpraviti carinske plafone, omenjene v drugem odstavku 4. člena. Svet za sodelovanje, naveden v 38. členu, v ta namen sprejme priporočila. Protokol 1 določa režim, ki se uporablja za v njem navedene tekstilne izdelke. Protokol 2 določa režim, ki se uporablja za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. 1. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije zadrži kmetijsko komponento v carinah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V. 2. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Slovenija za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v carine, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi V. 1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije. 2. Izraz “kmetijski izdelki” pomeni izdelke, ki so našteti v 1. do 24. poglavju Kombinirane nomenklature, ter izdelke, ki so našteti v Prilogi I, izključuje pa ribiške izdelke, določene v Uredbi (EGS) št. 3759/92. 1. Protokol 3 določa režim trgovinske menjave za predelane kmetijske izdelke, ki so v njem našteti. 2. Za vino in žgane pijače bo sklenjen poseben sporazum. 1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije. 2. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Skupnost pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije na svoj trg priznava koncesije, navedene v Prilogi VI. 3. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti. 4. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Slovenija priznava pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo koncesije, navedene v Prilogi VII. 5. Ob upoštevanju obsega medsebojne trgovinske menjave kmetijskih izdelkov, njene posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Slovenije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru sporazuma GATT 1994 in STO, Skupnost in Slovenija v Svetu za sodelovanje od izdelka do izdelka ter skladno in vzajemno pregledata možnosti za medsebojno podeljevanje nadaljnjih koncesij. Ne glede na druge določbe tega Sporazuma in zlasti njegovega 25. člena, če glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov, uvoz izdelkov s poreklom iz ene od obeh pogodbenic, za katere veljajo koncesije, podeljene po 15. členu, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, pogodbenici takoj začneta s posvetovanji z namenom, da najdeta ustrezno rešitev. Dokler take rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni. Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Slovenije, na katere se nanaša Uredba (EGS) št. 3759/92 o skupni organizaciji trga za ribiške izdelke in druge izdelke vodne kulture. 1. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Slovenije, naštete v Prilogi VIII a, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni Prilogi. Določbe 15. in 16. člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke. 2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribiške izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VIII b, znižanje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Določbe 15. in 16. člena se mutatis mutandis uporabljajo za ribiške izdelke. Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v Protokolih 1, 2 in 3 drugače določeno. 1. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne smejo uvajati nove carine ali dajatve z enakovrednim učinkom, tiste, ki se že uporabljajo, pa se ne smejo povečati. 2. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne sme uvesti nobena nova količinska omejitev ali ukrep z enakovrednim učinkom, obstoječi pa se ne smejo zaostrovati. 3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena nikakor ne smejo omejevati izvajanja kmetijske politike Slovenije in Skupnosti ali sprejemanja kakršnihkoli ukrepov v okviru te politike, če s tem ni prizadet uvozni režim, določen v Prilogah VI in VII, kar pa ne vpliva na koncesije, podeljene po 15. členu. 1. Pogodbenice ne izvajajo nobenega ukrepa ali postopka notranje fiskalne narave, ki bi posredno ali neposredno lahko povzročil diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in enakimi izdelki s poreklom z ozemlja druge pogodbenice. 2. Za izdelke, ki se izvažajo na ozemlje ene od obeh pogodbenic, se ne smejo izplačevati višja povračila notranjih posrednih davščin, kot znašajo posredne davščine za te izdelke. 1. Ta Sporazum ne izključuje ohranjanja obstoječih ali ustanavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov o obmejni trgovini, razen če taki sporazumi spreminjajo trgovinske dogovore, predvidene po tem Sporazumu. Ta Sporazum zlasti ne sme vplivati na izvajanje posebnih dogovorov, ki urejajo pretok blaga in so določeni v sporazumih o obmejnem sodelovanju, ki so bili predhodno sklenjeni med eno ali več državami članicami in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in jih je nasledila Republika Slovenija. 2. Pogodbenice se v okviru Sveta za sodelovanje med seboj posvetujejo o sporazumih, s katerimi se ustanavljajo take carinske unije ali območja proste trgovine, in kjer bo to potrebno, o drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z njihovo trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja potekajo zlasti, ko tretja država pristopi k Skupnosti, in sicer z namenom, da se upoštevajo v tem Sporazumu navedeni skupni interesi Skupnosti in Slovenije. Slovenija lahko sprejme časovno omejene izjemne ukrepe, ki odstopajo od določb 5. člena in prvega odstavka 20. člena, in sicer v obliki povečanih carinskih dajatev. Ti ukrepi se lahko nanašajo samo na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje, ki so v postopku prestrukturiranja ali v velikih težavah, zlasti kadar povzročajo večje socialne probleme. Carinske dajatve, ki so v Sloveniji na podlagi omenjenih ukrepov uvedene pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ne smejo presegati 25% ad valorem in morajo ohraniti preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15% vrednosti vsega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kot so določeni v I. poglavju, v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki. Ti ukrepi se uporabljajo največ pet let, razen če Svet za sodelovanje odobri daljše časovno obdobje. Prenehajo se uporabljati najkasneje ob izteku prehodnega obdobja. Takih ukrepov pa za določen izdelek ni mogoče uvesti, če so potekla tri leta od odprave vseh carin in količinskih omejitev oziroma dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom. Slovenija obvesti Svet za sodelovanje o vseh izjemnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se o takih ukrepih in o sektorjih, na katere se nanašajo, pogodbenici posvetujeta v Svetu za sodelovanje, še preden začno ti ukrepi veljati. Ob sprejemanju takih ukrepov Slovenija predloži Svetu za sodelovanje tudi časovni razpored odpravljanja carinskih dajatev, ki jih uvaja po tem členu. Ta razpored mora predvideti postopno opuščanje tako uvedenih carin, s katerim je treba začeti najkasneje dve leti po uvedbi dajatev, in sicer po enakih letnih stopnjah. Svet za sodelovanje lahko odloči o drugačnem razporedu. Če ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovinski menjavi z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, lahko proti takemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s Sporazumom o izvajanju VI. člena sporazuma GATT 1994, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo in po pogojih ter postopkih, ki so določeni v 28. členu. Kadar se določen izdelek uvaža v tako povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroči ali grozi, da bo povzročil: – resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic ali – resne motnje v kateremkoli sektorju gospodarstva ali težave, ki bi lahko povzročile resno poslabšanje gospodarskega položaja območja, lahko Skupnost ali Slovenija, torej prizadeta pogodbenica, sprejme ustrezne ukrepe po pogojih ter v skladu s postopki, ki so določeni v 28. členu. Kadar ravnanje po 8. in 20. členu pripelje do – ponovnega izvoza izdelka v tretjo državo, za katerega pogodbenica, ki izvaža, ohranja uvedene izvozne količinske omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakovrednim učinkom, ali – resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža, in kadar tak položaj povzroči ali bi utegnil povzročiti večje težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki, določenimi v 28. členu. Ukrepi morajo biti nediskriminacijski in odpravljeni takoj, ko ni več razlogov, ki jih opravičujejo. Države članice in Slovenija postopno prilagajajo vse državne monopole tržne narave, tako da zagotovijo, da do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma med državljani držav članic in Slovenije ne bo več nobene diskriminacije glede pogojev za nabavo in trženje blaga. Svet za sodelovanje bo obveščen o sprejetih ukrepih za dosego tega cilja. 1. Če bi Skupnost ali Slovenija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave v smislu 25. člena, uvedla upravni postopek z namenom, da hitro zbere informacije o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico. 2. V primerih iz 24., 25. in 26. člena Skupnost oziroma v danem primeru Slovenija še pred uvedbo ukrepov predvidenih v teh členih, ali v primerih, na katere se nanaša točka d) tretjega odstavka, čim prej, predložita Svetu za sodelovanje vse pomembne informacije z namenom, da se poišče za pogodbenici sprejemljiva rešitev. Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega Sporazuma. Svet za sodelovanje je treba takoj obvestiti o zaščitnih ukrepih. V njegovem okviru občasno potekajo posvetovanja o teh ukrepih z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo. 3. Za izvajanje drugega odstavka se uporabljajo naslednje določbe: a) V zvezi s 25. členom se težave, ki nastanejo zaradi razmer, na katere se ta člen nanaša, predložijo v proučitev Svetu za sodelovanje, ki lahko sprejme vse potrebne sklepe za njihovo odpravo. Če Svet za sodelovanje ali pogodbenica, ki izvaža, nista sprejela sklepa za odpravo težav ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav. b) V zvezi s 24. členom je treba Svet za sodelovanje obvestiti o primerih dumpinga takoj, ko so organi pogodbenice, ki uvaža, začeli s preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, ali če ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Svetu za sodelovanje, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe. c) V zvezi s 26. členom se težave, ki izhajajo iz razmer, omenjenih v tem členu, predložijo Svetu za sodelovanje v proučitev. Svet za sodelovanje lahko sprejme vse potrebne sklepe za odpravo teh težav. Če takega sklepa ni sprejel v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki izvaža, uporabi ustrezne ukrepe pri izvozu takega izdelka. d) Kadar zaradi izjemnih okoliščin, ki terjajo takojšnje ukrepanje, ni bilo možno zadeve predhodno javiti oziroma jo proučiti, lahko v razmerah, ki so navedene v 24., 25. in 26. členu, Skupnost oziroma v danem primeru Slovenija takoj uporabi zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja, ter o tem takoj obvesti Svet za sodelovanje. Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo za carinske preferenciale, predvidene v tem Sporazumu. Ta Sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev za uvoz, izvoz ali blago v tranzitu, ki so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; varstva neobnovljivih naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovinske menjave med pogodbenicama. Uporaba tega Sporazuma ne vpliva na Uredbo Sveta (EGS) št. 1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi določb prava Skupnosti na Kanarskih otokih. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo dovoljevale vsa plačila iz bilance tekočih transakcij v prosto konvertibilni valuti, če so transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, v zvezi s pretokom blaga, storitev ali oseb med pogodbenicami, ki je bil liberaliziran v skladu s tem Sporazumom. 1. Če bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma nezdružljivo naslednje: (i) vsi sporazumi med podjetji, sklepi združenj podjetij in usklajena ravnanja, katerih namen ali učinek so preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, (ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja, (iii) vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom. 2. Vsi postopki in ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 85., 86. in 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. 3. Svet za sodelovanje v treh letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega odstavka. Pogodbenice postopke, ki so nezdružljivi s prvim odstavkom, do sprejema izvedbenih pravil obravnavajo vsaka na svojem ozemlju v skladu s svojo veljavno zakonodajo, kar pa ne vpliva na določbe šestega odstavka. 4.a) Za namene uporabe določb točke (iii) prvega odstavka se pogodbenice strinjajo, da se v prvih štirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeljuje Slovenija, ocenjuje ob upoštevanju dejstva, da se na Slovenijo gleda kot na območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v točki a) tretjega odstavka 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Svet za sodelovanje, ob upoštevanju gospodarskega položaja Slovenije odloči, ali se mora to obdobje podaljšati za nadaljnja štiriletna obdobja. b) Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državne pomoči med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o skupnem znesku in razdelitvi danih sredstev pomoči in da na zahtevo predloži podatke o sistemu pomoči. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži informacije o določenih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči. 5. V zvezi z izdelki, omenjenimi v II. in III. poglavju II. oddelka, – se točka (iii) prvega odstavka ne uporablja; – se morajo vsi postopki, ki so v nasprotju s točko (i) prvega odstavka, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi 42. in 43. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in še zlasti z merili, določenimi v Uredbi Sveta št. 26/1962. 6. Če Skupnost ali Slovenija meni, da je določen postopek nezdružljiv s pogoji prvega odstavka in: – ni ustrezno obravnavan v izvedbenih pravilih, omenjenih v tretjem odstavku, ali – če takih pravil ni in tak postopek povzroči ali grozi, da bo povzročil resno škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo njenemu domačemu gospodarstvu, vključno z njenim sektorjem storitev, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Sveta za sodelovanje ali po 30 delovnih dneh potem, ko mu je zadevo predložila v obravnavo. V postopkih, ki so nezdružljivi s točko (iii) prvega odstavka, kadar se zanje uporablja Sporazum STO, se taki ustrezni ukrepi lahko sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, ki so v njem določeni, kakor tudi vsi drugi ustrezni instrumenti dogovorjeni v okviru STO, ki se uporabljajo med pogodbenicami. 7. Ne glede na nasprotne določbe, sprejete v skladu s tretjim odstavkom, pogodbenice izmenjujejo informacije in pri tem upoštevajo omejitve, ki jih nalagajo zahteve za varovanje strokovne in poslovne tajnosti. 8. Ta člen se ne uporablja za izdelke, na katere se nanaša Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, in so predmet Protokola 2. 1. Pogodbenici si prizadevata, da se, kjerkoli je to mogoče, za namene uravnavanja plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, čim prej predloži drugi pogodbenici časovni razpored za njihovo odpravo. 2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Slovenija resne plačilnobilančne težave ali kadar ji take težave neposredno grozijo, lahko Skupnost ali Slovenija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi za uvoz, ki pa morajo biti časovno omejeni in ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno za izboljšanje položaja plačilne bilance. Skupnost oziroma Slovenija mora o tem takoj obvestiti drugo pogodbenico. 3. Noben omejevalni ukrep se ne sme uporabljati za prenose v zvezi z naložbami in še zlasti ne za repatriacijo vloženih ali ponovno vloženih zneskov ali za katerokoli vrsto prihodkov, ki iz tega izhajajo. V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile podeljene posebne ali izključne pravice, Svet za sodelovanje zagotovi, da se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma spoštujejo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti njenega 90. člena. 1. Na podlagi določb tega člena in Priloge X pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine. 2. Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma, v vsakem primeru pa od začetka veljavnosti Evropskega sporazuma, Slovenija varuje pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine na ravni varstva, ki je podobna ravni, ki jo v Skupnosti zagotavljajo njeni akti, zlasti tisti, navedeni v Prilogi X, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic. Upravni organi pogodbenic si v zadevah s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določili Protokola 5.