49. člen ZSZ

ZSZ je v 50. členu opredelil parametre, ki sestavljajo ceno, dokončno oblikovanje cene pa prepustil občinskim predpisom. Takšen način oblikovanja cene povzema tudi določba 4. člena Pogodbe, ki za izračun cene napotuje na uporabo Odloka o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 31/86) in Investicijskega programa za območje urejanja ... Po tej metodologiji je izvedenec gradbene stroke v sodelovanju z izvedenko ekonomske stroke ceno tudi izračunal.

Zmotno je tožnikovo stališče, da je določba 1. odstavka 12. člena ZTLR pomenila samostojno pravno podlago za originarno pridobitev pravice uporabe z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini. Besedno zvezo iz te zakonske določbe o stavbi, ki je zgrajena "v skladu z zakonom", je treba uporabiti tako, da se upošteva takratna posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Na našem območju je v tem obdobju veljal ZSZ (1984), ki instituta gradnje na tujem zemljišču ni uvedel tudi v pravni režim stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tega ne prej ne kasneje ni uvedel niti kak drug zakon.

Določba 49. člena ZSZ je umeščena v prehodne določbe ZSZ in pomeni izjemo glede izpolnjevanja pogojev za parcelacijo, ki so določeni v drugih zakonih, ki urejajo parcelacijo zemljišč. Pridobitev statusa zazidanega stavbnega zemljišča je vezana le na pravnomočnost odločbe o parcelaciji.

V postopku parcelacije po 49. členu ZSZ mora vlagatelj zahteve izkazati le, da je bilo zemljišče ob uveljavitvi ZSZ (25.7.1997) pozidano in da se nahaja izven ureditvenega območja.

Pravilno je stališče, da je v upravno-inšpekcijskem postopku bilo pomembno zgolj dejstvo, da je bila zahteva tožeče stranke za izdajo ustrezno spremenjenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena. Prepovedi iz 4. in 6. alinee 1. odstavka 76c. člena ZUN se ne uporabljajo za parcelacije parcel iz 1. odstavka 49. člena ZSZ.

V konkretnem primeru je Sklad oddal komunalno opremljeno zemljišče za ceno, ki jo sestavljata odškodnina za zemljišče in sorazmerni stroški opremljanja. vse skupaj pa je dogovorjena prodajna cena, ki je po določbi 5. člena ZDPN osnova za davek na promet nepremičnin.

ZSZ je specialni predpis, ki je z določbo 49. člena omogočil parcelacijo tistih zemljišč, ki so bila ob uveljavitvi tega zakona pozidana in se nahajajo izven ureditvenih območij. Za parcelacijo takega zemljišča morata biti torej izpolnjena kumulativno oba prej navedena pogoja brez dodatnih pogojev, na katere se v razlogih izpodbijane odločbe sklicuje tožena stranka. Sodišče sicer ne nasprotuje ugotovitvam tožene stranke, da si država s svojimi predpisi prizadeva omejiti število nedovoljenih posegov v prostor oziroma da bi čim več nedovoljenih posegov v prostor (za katere je to mogoče) pridobilo ustrezna dovoljenja. Po presoji sodišča pa to ne pomeni, da lahko upravni organ parcelacijo po 49. členu ZSZ pogojuje z legalizacijo objekta, ker po mnenju sodišča za tako razlago ni podlage v prej navedenih določbah ZSZ in tudi ne v ZUN.

Določba 49. člena ZSZ opredeljuje, kdaj določeno zemljišče (pozidano zemljišče izven ureditvenega območja naselja) pridobi status zazidanega zemljišča, in sicer to veže na pravnomočnost odločbe o parcelaciji. Z izrazom "odločba o parcelaciji", ki ga sicer ob uveljavitvi ZSZ veljavni zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 14/74 in 42/86; v nadaljevanju ZZkat) ni uporabljal, treba razumeti odločbo, katero po parcelaciji o novonastalih parcelah izda geodetski organ, torej odločbo po 2. točki prvega odstavka 30. člena ZZKat. S to odločbo se za novonastale parcele ugotovi vrsta rabe in katastrski razred, izračunajo površine ter določijo številke. Vpliva na status parcel kot stavbnih zemljišč pa ta odločba nima in ga tudi ne more imeti, saj geodetski organ ni pristojen za odločanje o statusu zemljišč (arg. 1. člen ZZKat).

Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo. Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).