30. člen ZSZ
Razlaščenec mora odvzeto nepremičnino izročiti v posest razlastitvenemu upravičencu v 30 dneh po plačilu odškodnine oziroma po prevzemu nadomestne nepremičnine.
- VSK sklep I Cp 138/2007Višje sodišče v Kopru · 2007
Predhodna izročitev nepremičnine v posest ima učinek na odškodnino. Ker v konkretni zadevi ni sporno, da so nasprotni udeleženci za odvzeto nepremičnino upravičeni do odškodnine v denarju, je logična posledica predhodnega odvzema posesti brez ustrezne odmene plačilo zamudnih obresti na priznano denarno odškodnino.
- VSL sklep I Cp 1884/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
1. O dolžnosti upravičenca razlastitve, da zagotovi drugo enakovredno zemljišče, je mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago. Če ga ni, mora plačati odškodnino. Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej razlastitveni upravičenec - predlagateljica. 2. V skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sklep I Cp 138/2007Višje sodišče v Kopru · 8. 5. 2007
Predhodna izročitev nepremičnine v posest ima učinek na odškodnino. Ker v konkretni zadevi ni sporno, da so nasprotni udeleženci za odvzeto nepremičnino upravičeni do odškodnine v denarju, je logična posledica predhodnega odvzema posesti brez ustrezne odmene plačilo zamudnih obresti na priznano denarno odškodnino.
- VSL sklep I Cp 1884/2004Višje sodišče v Ljubljani · 10. 3. 2005
1. O dolžnosti upravičenca razlastitve, da zagotovi drugo enakovredno zemljišče, je mogoče govoriti le, če je tako zemljišče na razpolago. Če ga ni, mora plačati odškodnino. Tudi sicer določbe ZSZ o razlastitvi ne omogočajo razlage, da je primarna obveznost razlastitvenega upravičenca, da se restituira prvotno stanje z izročitvijo enakovredne nadomestne nepremičnine. Pri alternativnih obveznostih, to je obveznostih, pri katerih ima stranka pravico izbrati izmed več obveznosti tisto, ki naj se izpolni, ima v dvomu pravico do izbire dolžnik (primerjaj 384. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01), v konkretnem primeru torej razlastitveni upravičenec - predlagateljica. 2. V skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj npr. s sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 338/2001) je odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki izkazuje javno korist za razlastitev. Ker je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno zemljišče šele z Odlokom, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ga je treba ceniti kot kmetijsko, ne pa nezazidano stavbno zemljišče.