13 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon ureja pravico do odškodnin državljanom Republike Slovenije (v nadaljevanju: upravičencem), ki so se v Republiki Sloveniji okužili z virusom HIV zaradi transfuzije krvi oziroma krvnih pripravkov, ki so bili izdelani pred 6. 1. 1986. Pravico do odškodnine v skladu s tem zakonom ima tudi njegov zakonec oziroma partner, s katerim živi v zunajzakonski skupnosti, in otroci oziroma posvojenci upravičenca.
Upravičenec ima pravico do odškodnine po tem zakonu v obliki doživljenjske mesečne rente v višini 80.000 tolarjev. Upravičenec, ki je obolel za boleznijo AIDS, ima pravico do odškodnine v obliki doživljenjske mesečne rente v višini 160.000 tolarjev.
Doživljenjska mesečna renta iz prejšnjega člena je oblika delnega materialnega zadoščenja za pretrpljene duševne bolečine in zmanjšanje njegovih življenjskih funkcij. Upravičenec oziroma prejemnik rente iz 2. in 4. do 6. člena tega zakona ne plačuje davka od te rente.
Zakonec ali partner, s katerim živi upravičenec v zunajzakonski skupnosti, ki ga je upravičenec okužil z virusom HIV, ima pravico do odškodnine v obliki doživljenjske mesečne rente v višini 63.000 tolarjev, če pa je obolel za boleznijo AIDS, ima pravico do odškodnine v obliki doživljenjske mesečne rente v višini 126.000 tolarjev.
Zakonec oziroma partner, ki je živel z upravičencem v zunajzakonski skupnosti, ga negoval in zanj skrbel, pa se ni okužil z virusom HIV, ima pravico do odškodnine v obliki mesečne rente v višini 80.000 tolarjev osemnajst mesecev po smrti upravičenca. Če je upravičenec umrl že pred uveljavitvijo tega zakona, se že zapadle mesečne rente osebam iz prejšnjega odstavka izplačajo v enkratnem znesku. Zakonec oziroma partner, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z upravičencem, ki je po uveljavitvi tega zakona vložil vlogo iz 9. člena tega zakona, ima pravico do odškodnine v znesku 480.000 tolarjev, odškodnina se izplača skupaj z zadnjim zneskom mesečne rente, izplačane v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če je upravičenec umrl po uveljavitvi tega zakona in preden je prejel odločbo o pravici do odškodnine, se odškodnina iz prejšnjega odstavka izplača skupaj s prvim zneskom mesečne rente, izplačane v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Otroci oziroma posvojenci upravičenca imajo po njegovi smrti pravico do odškodnine v obliki mesečne rente v skupni višini 90.000 tolarjev do zaključka rednega šolanja, vendar najdlje do izpolnjenega 25. leta starosti. Otroci oziroma posvojenci upravičenca, ki jim zaradi okuženosti z virusom HIV umre tudi drugi roditelj, imajo pravico do odškodnine v obliki mesečne rente v skupni višini 135.000 tolarjev do zaključka rednega šolanja, vendar najdlje do izpolnjenega 25. leta starosti. Če je upravičenec umrl že pred uveljavitvijo tega zakona ali preden je prejel odločbo o pravici do odškodnine, se že zapadle mesečne rente osebam iz prejšnjega odstavka izplačajo v enkratnem znesku.
Mesečna renta oziroma odškodnina, ki jo prejema upravičenec iz prvega odstavka 2. člena, otrok upravičenca iz prvega stavka prvega odstavka 6. člena ter zakonec oziroma partner, ki živi z upravičencem v zunajzakonski skupnosti, ki še ni obolel za boleznijo AIDS, iz 4. člena tega zakona, se zniža za 30%, če dohodek na družinskega člana v družini prejemnika odškodnine oziroma rente v letu pred začetkom postopka za pridobitev pravice preseže višino treh zajamčenih plač v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve tega zakona.
Odškodnine, določene s tem zakonom, se izplačajo za čas od dneva ugotovitve okuženosti upravičenca dalje v enkratnem znesku brez obresti, mesečna izplačila pa najkasneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Mesečne zneske odškodnin po tem zakonu valorizira enkrat letno ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v skladu s podatki Statističnega urada Republike Slovenije o višini letne inflacije. Sredstva za izplačilo odškodnin po tem zakonu se zagotavljajo v državnem proračunu.
Z izplačilom odškodnine po tem zakonu je poravnana vsa škoda, za katero je po tem zakonu objektivno odgovorna država.
Postopek za pridobitev pravice do odškodnine po tem zakonu se začne z vlogo, ki se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravstvo. Vloga mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za odločanje, podatke iz zdravstvene dokumentacije upravičenca pa pridobi ministrstvo, pristojno za zdravstvo, po uradni dolžnosti. Podatki v vlogi iz prejšnjega odstavka so zaupni. Rok za vložitev vloge iz prvega odstavka tega člena je eno leto od uveljavitve tega zakona.
O pravici do odškodnine v skladu s tem zakonom odloči v upravnem postopku minister, pristojen za zdravstvo, na predlog tričlanske strokovne komisije. Strokovno komisijo imenuje minister izmed članov komisije za AIDS pri ministrstvu, pristojnem za zdravstvo. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
Minister, pristojen za zdravstvo, podrobneje predpiše podatke, ki jih mora vsebovati vloga iz prvega odstavka 10. člena tega zakona, sestavo in način dela strokovne komisije iz 11. člena tega zakona ter način ravnanja in varstva zaupnih podatkov v roku petnajst dni od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 502-01/97-2/2 Ljubljana, dne 5. junija 1997. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.