Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)

Ta zakon ureja:

-        ustanovitev in poslovanje Jamstvenega sklada Republike Slovenije,

-        vrsto in obseg pravic, ki se pokrivajo iz sredstev sklada, ter

-        roke in postopek za njihovo uveljavitev.

S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po tem zakonu ustanovi Jamstveni sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).

Sklad je pravna oseba javnega prava. Ime sklada je: Jamstveni sklad Republike Slovenije. Sedež sklada je v Ljubljani. Podrobneje se sedež sklada določi s statutom sklada.

Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.

Sklad ima statut, ki ga sprejme ustanovitelj v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Statut v imenu ustanovitelja sprejme Vlada Republike Slovenije. Statut ureja zlasti:

-        dejavnost sklada,

-        organizacijo in način poslovanja sklada,

-        pristojnosti in način odločanja organov sklada,

-        pooblastila za zastopanje,

-        druga vprašanja v zvezi s poslovanjem sklada. Ob sprejemanju statuta sprejme Vlada Republike Slovenije tudi sklep o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje, do imenovanja direktorja sklada v skladu s tem zakonom, ter določi meje njenih pooblastil.

Sklad se vpiše v sodni register.

Organa sklada sta upravni odbor in direktor.

Upravni odbor sestavljajo predsednik in osem članov, od katerih tri člane imenujejo organizacije delodajalcev, reprezentativne za območje države, tri člane sindikati, reprezentativni za območje države, in tri člane Vlada Republike Slovenije, od tega dva predstavnika ministrstva, pristojnega za delo, in enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance. Predsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije za mandatno obdobje dveh let. Upravni odbor:

-        sprejema spremembe in dopolnitve statuta,

-        sprejema zaključni račun in poslovno poročilo ter finančni načrt sklada,

-        imenuje in razrešuje direktorja sklada,

-        ima druge pravice in obveznosti v skladu s tem zakonom in statutom sklada. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k:

-        spremembam in dopolnitvam statuta,

-        zaključnemu računu s poslovnim poročilom,

-        finančnemu načrtu ter

-        imenovanju in razrešitvi direktorja sklada.

Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor sklada za dobo štirih let.

Strokovne, administrativne in tehnične naloge za sklad opravlja Republiški zavod za zaposlovanje.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev sklada ter revidiranje njegovih računovodskih izkazov opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.

Nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka. Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za plačilo le-teh Republika Slovenija solidarno s skladom.

Sredstva za kritje obveznosti sklada iz naslova pravic po tem zakonu ter sredstva za delo sklada zagotavljajo delodajalci in Republika Slovenija.

Delodajalci zagotavljajo sredstva iz prejšnjega člena v okviru prispevka za zaposlovanje, ki se vplačuje v proračun Republike Slovenije. Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz prejšnjega člena iz proračuna Republike Slovenije, kadar prihodki iz prejšnjega odstavka ne zadostujejo za kritje obveznosti sklada. Višina sredstev, ki jih zagotavlja proračun Republike Slovenije, se opredeli v finančnem načrtu sklada. Državni zbor Republike Slovenije obravnava finančni načrt sklada ob obravnavi in sprejemanju proračuna Republike Slovenije. Sredstva za kritje obveznosti sklada se dodeljujejo skladu po postopkih in na način kot je določen za sredstva proračuna Republike Slovenije.

Sredstva, pridobljena z izplačilom terjatev, ki so v skladu z določbo 28. člena tega zakona prešle na sklad, so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Pravice po tem zakonu ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem je bil zaposlen neprekinjeno najmanj šest mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

Delodajalec po tem zakonu je pravna in fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavce. Delodajalec je insolventen po tem zakonu:

-        če je nad njim začet stečajni postopek ali

-        če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen.

Upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Pogoj za pridobitev pravic je:

-        v primeru iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je svoje pravice prijavil v rokih in na način določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev;

-        v primeru iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena, da je zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi. Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po tem zakonu, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.

Pravice po tem zakonu so pravice do izplačila:

-        neizplačanih plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,

-        neizplačanih nadomestil plače za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja,

-        nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega je upravičen v tekočem koledarskem letu,

-        odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Izplačilo po prejšnjem odstavku se upravičencu zagotavlja:

-        za pravici iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini treh minimalnih plač določenih z zakonom za obdobje, za katero se zahteva izplačilo po tem zakonu, zmanjšanih za davke in prispevke;

-        za pravico iz tretje alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene polovice minimalne plače določene z zakonom za obdobje, za katero se zahteva izplačilo po tem zakonu, zmanjšane za davke in prispevke,

-        za pravico iz četrte alinee prejšnjega odstavka največ do zneska v višini ene minimalne plače določene z zakonom za obdobje, za katero se zahteva izplačilo po tem zakonu, zmanjšane za davke in prispevke. Davke in prispevke od plač oziroma nadomestil plače iz prejšnjega odstavka obračuna in plača sklad ob njihovem izplačilu. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obračun in plačilo davkov in prispevkov ne opravi, če so bili le-ti že plačani s strani delodajalca, oziroma se obračunajo in plačajo v ustreznem odstotku, če je bilo njihovo plačilo izvršeno le delno.

Pravice po tem zakonu so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.

Upravičenec izgubi pravice po tem zakonu:

-        če mu je bila terjatev iz naslova pravic po tem zakonu poravnana najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena tega zakona pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po tem zakonu;

-        če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu;

-        če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po tem zakonu.

O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji sklad. O pritožbah zoper odločbe sklada odloča ministrstvo, pristojno za delo. V sporih zoper odločbe ministrstva, pristojnega za delo, odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

V postopku odločanja o pravicah po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Postopek za uveljavitev pravic po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca. Zahteva mora biti vložena najkasneje v roku 60 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Zahteva se vloži pri enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje po sedežu delodajalca.

Zahteva iz prejšnjega člena se vloži na posebnem obrazcu. Zahtevi mora upravičenec obvezno priložiti sklep o prenehanju delovnega razmerja ter dokazilo o izpolnitvi pogoja iz drugega odstavka 18. člena tega zakona. Vsebino obrazca ter dokumentacijo, ki jo je potrebno priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za delo, v roku 30 dni od dneva uveljavitve tega zakona.

Posamezniki in pristojni organi delodajalca morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah po tem zakonu. Stečajni upravitelj mora obvestiti sklad o izplačilih na podlagi drugega in četrtega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93) najkasneje v dveh dneh po opravljenem izplačilu ter mu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih sklad potrebuje pri odločanju o pravicah po tem zakonu. Glede dolžnosti dajanja podatkov po tem členu se smiselno uporablja določba 96. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93).

V postopku za uveljavitev pravic po tem zakonu se za zahtevke, odločbe in pritožbe ne plačuje takse.

Terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku preidejo do višine pravic zagotovljenih po tem zakonu na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. O subrogaciji in vstopu sklada v položaj delavca kot upnika mora sklad nemudoma obvestiti stečajnega upravitelja oziroma delodajalca ter mu kot dokaz predložiti ustrezne listine. Sklad je v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj po tem členu, oproščen plačila sodnih stroškov.

Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu.

Pravice po tem zakonu imajo tudi upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca v obdobju od 2. 1. 1994 do dneva začetka poslovanja sklada po tem zakonu, če jim terjatev iz naslova neporavnane pravice po tem zakonu ni bila poravnana najmanj v obsegu določenem s tem zakonom. Pri izračunu višine izplačil v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega zakona se za obdobje, za katero ni bila zakonsko določena minimalna plača, upošteva zajamčena plača.

Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena mora zahtevo za uveljavitev pravic po tem zakonu vložiti najkasneje v roku 90 dni od dneva začetka poslovanja sklada. O zahtevi iz prejšnjega odstavka mora sklad odločiti v roku 6 mesecev po prejemu zahteve.

Pristojna sodišča morajo skladu na njegovo zahtevo dostaviti vse podatke o stečajnih postopkih ali postopkih prisilne poravnave s finančno reorganizacijo, ki so se začeli ali so se zaključili v obdobju od 2. 1. 1994 do začetka poslovanja sklada.

Za pokrivanje obveznosti sklada iz naslova pravic po tem zakonu ter za pokrivanje stroškov poslovanja sklada se v letu 1996 v proračunu Republike Slovenije zagotovijo sredstva v višini 2.000,000.000 tolarjev.

Upravni odbor sklada se konstituira v roku 30 dni po vpisu sklada v sodni register.

Sklad začne s poslovanjem najkasneje v roku 60 dni po vpisu v sodni register. Vlada Republike Slovenije o začetku poslovanja sklada izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-01/96-19/1 Ljubljana, dne 24. aprila 1997. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.