2. člen ZJSRS
S tem zakonom se za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin po tem zakonu ustanovi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad odloča tudi o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev v skladu z zakonom, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter v skladu z zakonom, ki ureja izenačevanje možnosti invalidov. Sklad odloča tudi o pravicah in dodeljevanju sredstev za vlaganje v razvoj človeških virov in kadrov za večjo zaposljivost, vseživljenjsko učenje, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje znanstveno-raziskovalne sfere in univerz z gospodarstvom ter izobraževalnega sistema s potrebami trga dela po zakonu, ki ureja štipendiranje. Sklad lahko izvaja tudi večletne instrumente, sofinancirane iz sredstev Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter druge ukrepe v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi. Sklad izvaja tudi ukrepe in storitve po zakonu, ki ureja trg dela.
- VDSS Sodba Pdp 3/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto
- UPRS sodba III U 57/2016Upravno sodišče RS · 2016
Sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje.
- VSL sklep Cst 39/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Subrogacija na podlagi določil ZJSRS nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 17. 3. 2018 · trenutno
- 21. 12. 2012 – 16. 3. 2018
- 21. 1. 2003 – 20. 12. 2012
- 25. 6. 1999 – 20. 1. 2003
- 2. 5. 1997 – 24. 6. 1999
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 2. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 3/2022Višje delovno in socialno sodišče · 14. 2. 2022
Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto
- UPRS sodba III U 57/2016Upravno sodišče RS · 1. 4. 2016besedilo 2012–2018
Sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje.
- VSL sklep Cst 39/2014Višje sodišče v Ljubljani · 30. 1. 2014besedilo 2012–2018
Subrogacija na podlagi določil ZJSRS nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP.
- VSRS Sodba I Up 1219/2002Vrhovno sodišče RS · 18. 5. 2005besedilo 2003–2012
Ker ima tožnik kot preživninski zavezanec zoper sklad vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre položaj stranke v navedenem postopku.
- VSRS Sodba I Up 269/2003Vrhovno sodišče RS · 13. 1. 2005besedilo 2003–2012
Preživninski zavezanec ne more imeti položaja stranke v postopku za priznanje pravice do nadomestila le z zatrjevanjem okoliščin, ki se nanašajo na njegovo že določeno preživninsko obveznost.