Uredba o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije

S to uredbo Vlade Republike Slovenije določa pogoje za podelitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje reke Soče na odseku od Volčanskega mostu do državne meje z Republiko Italijo, reke Idrijce na odseku od železniškega mostu do sotočja z reko Sočo in reke Bače na odseku od obstoječega jezu do sotočja z reko Idrijco, izključno za proizvodnjo električne energije. Koncesija se bo podelila za odseke vodotokov Soče, Idrijce in Bače, ki jih opredeljujejo naslednje kote zgornjih voda: 155,50 m n.m. na reki Soči v profilu Volčanskega mostu, 155,15 m n.m. na reki Idrijci v profilu železniškega mostu in 155,40 m n.m. na reki Bači v profilu tik pod obstoječim jezom pri kraju Bača pri Modreju. Kota spodnje vode odseka, na katerem se bo podelila koncesija, je 55,00 m n.m., ki je kota gladine vode v profilu državne meje. Vse kote so kote gladin vode pri srednjem letnem pretoku. Skupni bruto energetski potencial zgoraj navedenih odsekov rek Soče, Idrijce in Bače, ki bo izkoriščen v verigi hidroelektrarn Doblar, Plave in Solkan, znaša 640 GWh na leto ob povprečnem pretoku 82,3 m 3/sek (v profilu HE Plave) in faktorju izkoristljivosti 0,9.

Zaradi proizvodnje električne energije se daje koncesionarju v izkoriščanje v 1. členu te uredbe opredeljeni bruto potencial, ki ga bo koncesionar izkoriščal v verigi hidroelektrarn z instaliranim pretokom 180 m 3/sek.

Koncesija za gospodarsko izkoriščanje vodnega energetskega potenciala iz 1. člena se podeli za 30 let. Začetek izvajanja koncesije se šteje od dneva podpisa koncesijske pogodbe. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, zgrajeni za namen izvajanja koncesije, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar. Način prenosa objektov v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesija se lahko podeli koncesionarju, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev za podelitev koncesije in poleg okoljevarstvenih pogojev po zakonu zagotavlja izpolnitev: I.       Pogojev povezanih z vodnim režimom in rabo vode, ki so:

1.spoštovanje dogovorjenega vodnega režima Soče na državni meji z Republiko Italijo;

2.zagotovitev ukrepov, da se dosedanja varnost pred poplavami ne zmanjša, na urbaniziranih površinah pa po možnosti poveča;

3.zagotovitev ukrepov za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, ki bi zmanjšalo akumulacijsko sposobnost bazenov, poslabšalo predvidene odtočne razmere v reki Soči in pritokih in povzročalo prekoračitev projektiranih nivojev zajeznih gladin in zagotovitev ukrepov za sanacijo negativnih posledic zaprojenosti;

4.zagotovitev ureditve izlivnih odsekov pritokov na način, da zajezitve ne bodo škodljivo vplivale na režim odtoka visokih voda na njih in na reki Soči;

5.zagotovitev ureditve odvajanja vseh zalednih voda z vseh območij, ki so kakorkoli pod neposrednim vplivom zajezitev hidroelektrarn na Soči;

6.zagotovitev ukrepov proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko pretokov, količino in kakovostjo podtalnic;

7.zagotovitev zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih ter zagotovitev stopnje varnosti, določene po pomenu površin ali objektov, ki so zavarovana;

8.zagotovitev ukrepov, da se vodni režim med gradnjo hidroenergetskih objektov ne bo bistveno poslabšal;

9.zagotovitev ukrepov za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov;

10.zagotovitev prednosti pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Soče, vode iz korita Soče in iz zajezitvenih bazenov vsem sedanjim in morebitnim bodočim uporabnikom vode za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo, vodo za hlajenje, namakanje in drugo v skladu z opredelitvijo obstoječih in potencialnih uporabnikov v elaboratu navedenem v 2. členu. Koncesionar bo moral glede namakanja upoštevati podatke iz nacionalnega programa namakanja, ko bo le-ta sprejet. II.      Pogojev v zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin, ki so:

1.zagotovitev ukrepov, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo njihovo izboljšanje;

2.nadomestitev objektov in naprav, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn;

3.zagotovitev ukrepov zavarovanja zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami delovanja hidroelektrarn oziroma zagotovitev nadomestil ali odškodnin;

4.upoštevanje urbanistično-arhitektonskih in krajinskih značilnosti in principov sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetsko izrabo Soče;

5.omogočanje javnega dostopa do vode;

6.zagotovitev rabe vode in zemljišč v območju zajezitev za turistične in rekreacijske dejavnosti, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in potrebnih funkcionalnih omejitev. Zlasti območje akumulacijskega jezera ob Mostu na Soči je v dosedanjih desetletjih obstoja postalo integralni sestavni del tega prostora in pomembno sooblikuje identiteto Mosta na Soči in okolice ter predstavlja pomembno komponento turistične in rekreacijske dejavnosti;

7.zagotovitev ukrepov za ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa je potrebno v tem obsegu nadomestiti vrednote;

8.zagotovitev ukrepov ohranjanja in varovanja naravne in kulturne dediščine v največji možni meri;

9.upoštevanje sodobnih dognanj pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov (nasipi, nove struge, zavarovanje brežin itd.) ter upoštevanje načel sonaravnih ureditev. III.    Pogojev povezanih s socialnimi vplivi, ki so:

1.zagotovitev ukrepov za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem;

2.zagotovitev nadomestil in odškodnin prebivalcem zaradi poslabšanih življenjskih in bivalnih razmer zaradi posledic energetske izrabe Soče. IV.    Pogojev povezanih z izkoriščanjem vodnega energetskega potenciala, ki so:

1.zagotovitev ukrepov za obratovanje verige hidroelektrarn na spodnji Soči, kot proizvajalke variabilne energije in regulacijske moči po načelu pretočne akumulacije in optimalno prilagojeno elektroenergetski oskrbi Slovenije;

2.zagotovitev ukrepov proti preseganju dovoljenih maksimalnih denivelacij v zajezitvah in dovoljenih hitrostih sprememb gladin spodnjih in zgornjih voda v zajezitvah ob obratovanju hidroelektrarn;

3.zagotovitev ukrepov za vzdrževanje in ohranjanje zgrajenega energetskega potenciala v skladu s pravili stroke in standardi za vzdrževanje elektroenergetskega sistema Slovenije;

4.zagotovitev ukrepov za zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za morebitno ekološko škodo, ki bi jo lahko povzročil med izgradnjo in izkoriščanjem elektroenergetskega sistema. Ukrepi in pogoji iz prejšnega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent ima:

1.pravico določiti pogoje proizvodnje ob izjemnih ekoloških razmerah v skladu z zakonom;

2.predkupno pravico do vse proizvedene električne energije po pogojih tarifnega dela koncesijske pogodbe (3. točka 7. člena te uredbe);

3.druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

Koncesionar ima :

1.pravico do izključnega izkoriščanja vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije;

2.pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne, energije v slovenski elektroenergetski sistem;

3.pogoji oblikovanja cen za plačilo dobavljene energije se določijo v koncesijski pogodbi;

4.odplačno pravico do prenosa električne energije preko prenosnih naprav subjektov, ki opravljajo javne službe prenosa električne energije v primerih, ko ne dobavlja energije subjektom prenosa in oskrbe slovenskega elektrogospodarstva;

5.koncesionar ima pravico, da se mu vložena sredstva v dodatno zgrajeni hidroelektrarni Doblar II in Plave II povrnejo iz cene za proizvedeno električno energijo;

6.druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.

Pravice in obveznosti koncedenta ter pravice in obveznosti koncesionarja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesija se, na podlagi 3. točke 111.c člena zakona o varstvu okolja, podeljuje brez javnega razpisa imetniku obstoječe pravice za gospodarsko izkoriščanje naravne dobrine za proizvodnjo električne energije zaradi njenega podaljšanja in povečanja njenega obsega. Koncesionarja iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.

Medsebojna razmerja med koncesionarjem in koncedentom se skladno z določbami zakona o varstvu okolja uredijo s koncesijsko pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora imeti vse z zakonom določene sestavine. Pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene v imenu države Vlada Republike Slovenije.

Za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala, ki je predmet te koncesije plačuje koncesionar koncedentu letni znesek v višini 10% od prodajne vrednosti proizvedene električne energije. Višina plačila za koncesijo in metodologija za izračun prodajne vrednosti proizvedene električne energije se določa v tarifnem delu koncesijske pogodbe. Plačilo za koncesijo se obračunava in plačuje mesečno. Plačevati se začne s pričetkom izvajanja koncesije. Prihodki iz prejšnjih odstavkov so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih so elektrarne. Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40 : 60 v korist občin. Razdelitev med občinami se opravi skladno z bruto potencialom, ki pripada območju posamezne občine. Občini na območju koncesije se največ do 30 odstotkov plačila za koncesijo, ki je prihodek njenega proračuna, ne upošteva pri izračunu lastnih prihodkov po predpisih o financiranju občin, če so ta sredstva namenjena vzdrževanju ali gradnji lokalne infrastrukture, ki se uporablja zaradi izvajanja koncesije ali je potrebna zaradi omejene rabe prostora na vplivnem območju koncesije. Višina sredstev, ki se ne upoštevajo pri izračunu lastnih prihodkov občine, se za posamezno leto ob upoštevanju drugih razpoložljivih sredstvih občine za vzdrževanje ali gradnjo infrastrukture podrobneje določi v investicijskem programu vzdrževanja in gradnje lokalne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, ki ga za obdobje štirih let pripravi občina, nanj pa morata dati soglasje ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za finance.

Koncesionar krije vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Nadzor nad zakonitostjo izvajanja koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi. Nadzor nad finančnim poslovanjem izvršuje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1.s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.z odkupom koncesije in

3.z odvzemom koncesije.

Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi za koncesionarja upravičen pričeti postopke za pridobitev lokacijskega dovoljenja, vodnogospodarskega soglasja in gradbenega dovoljenja ter opravljati druge investitorske posle.

Elaborat "Strokovne podlage za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala spodnje Soče", Vlada Republike Slovenije, julij 1996, so obvezno strokovno izhodišče za projektne rešitve in izvedbo projekta izkoriščanja vodnega energetskega potenciala spodnje Soče.

V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določila te uredbe.

Koncesija se podeljuje javnemu podjetju Soške elektrarne d.o.o., kot imetniku obstoječe pravice za gospodarsko izkoriščanje naravne dobrine za proizvodnjo električne energije.

(1)Ne glede na določbe četrtega odstavka 11. člena te uredbe in ne glede na določbe predpisa, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini, je za leto 2004 od 1. avgusta dalje celotno plačilo za koncesijo namenjeno občinam, pri čemer se plačilo za koncesijo razdeli med občine sorazmerno z bruto potencialom, ki pripada območju posamezne občine.

(2)Občinam se izjemoma za leto 2004 plača tudi dodatno enkratno nadomestilo za omejeno rabo prostora zaradi hidroelektrarn na reki Soči in njenih pritokov na območju občin.

(3)Višina plačila za nadomestilo za omejeno rabo prostora iz prejšnjega odstavka je 26,000.000 SIT.

(4)Plačilo za nadomestilo za omejeno rabo prostora plača večinski lastnik koncesionarja, med občine pa se razdeli na način iz prvega odstavka tega člena, plača pa se v petih enakih mesečnih obrokih, pri čemer se plača prvi obrok nadomestila za mesec avgust.

(5)Plačilo za nadomestilo za omejeno rabo prostora za hidroelektrarne na reki Soči se ne upošteva kot lastni prihodek občine pri izračunu sredstev za finančno izravnavo iz državnega proračuna. Uredba o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 63/96) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o dopolnitvi Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 88/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 83/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati 1. septembra 2006.«.