Zakon o popravi krivic (ZPKri)

(1)Ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah.

(2)S tem zakonom so določeni tudi posebni pogoji in postopek za spremembo pravnomočne kazenske sodbe.

(1)Bivši politični zaporniki po tem zakonu so vse osebe, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990, na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov na podlagi predpisov iz 3. člena tega zakona ali drugih predpisov, če je bil zakon zlorabljen na zgoraj opisan način.

(2)Po vojni pobite osebe po tem zakonu so vse osebe, ki so bile ob pogojih iz prejšnjega odstavka obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena.

(3)Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se za bivše politične zapornike oziroma po vojni pobite osebe štejejo tudi osebe slovenske narodnosti, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo te osebe oziroma v primeru po vojni pobitih oseb svojci iz četrtega odstavka tega člena, v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije. (delno razveljavljen)

(4)Svojci po vojni pobitih oseb po tem zakonu so osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah.

Če so podani pogoji iz prejšnjega člena se na podlagi tega zakona šteje, da gre za bivšega političnega zapornika zlasti, če odvzem prostosti tej osebi temelji na uporabi naslednjih določb takrat veljavne kazenske zakonodaje:

1.      zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list SFRJ št. 59/46)

-  8. člen, če je bil storilec zakonec, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec;

2.      zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ, št. 26/45, 32/45 in 53/45)

-  13. točka 1. člena;

-  17. točka 2. člena.

3.      zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list FLRJ, št. 56/46, 66/46, 74/46, 105/46, 44/47 in 104/47).

-  7. in 10. točka drugega odstavka 1. člena;

-  5. točka 3. člena;

-  15. točka 5. člena.

4.      zakon o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 87/48)

-  prvi in drugi odstavek 11. člena, če je bil storilec zakonec, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec;

5.      zakon o vojaških kaznivih dejanjih (Uradni list FLRJ, št. 107/48)

-  16. člen (sovražno govorjenje o vojski);

-  34. člen (izmikanje vojaški službi zaradi verskega ali drugega osebnega prepričanja);

6.      temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 49/49)

-  112. člen;

-  113. člen.

7.      kazenski zakonik (Uradni list FLRJ, št. 13/51, 30/59 ...)

-  109. člen (sodelovanje pri sovražnem delovanju proti FLRJ - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-  117. člen (združevanje zoper ljudstvo in državo - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-  118. člen (sovražna propaganda);

-  236. člen (neizpolnitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov);

-  237. člen (dajanje krivih podatkov, ki so v zvezi z oddajo in umetno povečanje teže oddanih pridelkov);

-  238. člen (zanemarjanje obdelave zemlje in vzreje živine);

-  239. člen (škodljivstvo v kmetijstvu);

-  240. člen (izpodkopavanje zadruge);

-  241. člen (kršitev prostovoljnosti članstva v zadrugah);

-  292. a člen (širjenje lažnih vesti).

8.      kazenski zakon SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90)

-  131. člen (sodelovanje pri sovražni dejavnosti - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-  133. člen (sovražna propaganda);

9.      kazenski zakon SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90)

-  228. člen (širjenje lažnih vesti);

-  236. člen (zloraba vere in cerkve).

(1)Ob pogojih iz 2. člena tega zakona se na podlagi tega zakona šteje za bivšega političnega zapornika tudi oseba, ki je bila v upravno kazenskem postopku, zaradi prekrška, kaznovana na odvzem prostosti, ali ji je bil izrečen ukrep določitve prebivališča, ali je bila poslana na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja.

(2)Za bivšega političnega zapornika se na podlagi tega zakona šteje tudi oseba, zoper katero je bil uporabljen ukrep iz prvega odstavka tega člena, brez upravno kazenske odločbe, na podlagi odločitve upravnega organa.

(3)Za osebo, pobito po vojni se ob pogojih iz 2. člena šteje tudi oseba, ki je bila usmrčena brez obsodbe sodišča.

(1)Oseba, ki se ji na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika oziroma svojca po vojni pobite osebe, ima pravico do odškodnine.

(2)O odškodnini upravičenec in Republika Slovenija skleneta poravnavo, pri čemer se ob sklenjeni poravnavi šteje, da so vsi zahtevki upravičenca iz naslova odškodnine, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe, izpolnjeni.

(3)Višino odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine določa in ureja zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine.

(1)Državljanu Republike Slovenije, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti, kot tudi čas v katerem mu je bila iz tega razloga, v predkazenskem ali preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti, onemogočena zaposlitev, oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

(2)Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu, s prisilnim delom in v delovnem koncentracijskem taborišču se osebi iz prejšnjega odstavka v pokojninsko dobo šteje dvojno.

(3)Bivšemu političnemu zaporniku se za čas, ki ga je po 1. 1. 1966 prebil v zaporu in za druga obdobja, ki se po tem zakonu upoštevajo v zavarovalno dobo, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, iz zadnjega koledarskega leta pred začetkom prestajanja zaporne kazni, če je to zanj bolj ugodno.

(4)Bivšemu političnemu zaporniku, ki v obdobju od 1. 1. 1966 do začetka prestajanja kazni ni imel vsaj enega leta zavarovanja, v katerem bi prejel plačo vsaj za šest mesecev zavarovanja, se za čas, ki ga je prebil v zaporu in za druga obdobja, ki se po tem zakonu upoštevajo v zavarovalno dobo, upošteva pri izračunu pokojninske osnove povprečna plača za delavce na območju Republike Slovenije z enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo je imel politični zapornik neposredno pred nastopom zaporne kazni, če je to zanj bolj ugodno.

(5)Bivšemu političnemu zaporniku, ki je v obdobju po 1. 1. 1966 imel vsaj eno leto zavarovanja, se lahko, če je to zanj bolj ugodno, upošteva pri izračunu pokojninske osnovne povprečna plača za delavce na območju Republike Slovenije z enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo je imel politični zapornik neposredno pred nastopom prestajanja zaporne kazni.

(6)Bivšemu političnemu zaporniku, ki mu je bila pokojnina odmerjena po zavarovalnem razredu ali glede na kategorijo delovnega mesta, se pri ponovni odmeri pokojnine upošteva kategorija delovnega mesta oziroma zavarovalni razred, v katerega bi bil uvrščen glede na strokovno izobrazbo oziroma delovno mesto, na katerem je bil neposredno pred pričetkom prestajanja zaporne kazni oziroma, preden mu je bila v predkazenskem ali preiskovalnem postopku onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če bi bilo zanj to ugodneje.

(1)Sredstva za plačila odškodnine po 5. členu se zagotavljajo v skladu za poplačilo vojne odškodnine, sredstva za povečane obveznosti iz pokojninskega zavarovanja po 6. členu tega zakona pa v državnem proračunu.

(2)V breme državnega proračuna gredo vsi stroški postopka o zahtevi za priznavanje statusa bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe, če je bilo tej zahtevi v celoti ali vsaj deloma ugodeno.

Osebe, ki se jim po tem zakonu prizna status po vojni pobitih oseb, imajo pravico do izdaje mrliških listov in obeležitve grobov, če to še ni bilo storjeno. Uveljavljanje teh pravic ureja zakon.

(1)O priznanju statusa bivšega političnega zapornika oziroma po vojni pobite osebe po 2. v zvezi s 3. oziroma 4. členom tega zakona ter o pravici do odškodnine in vštetja časa odvzema prostosti in drugega časa po 6. členu tega zakona v pokojninsko dobo, odloča posebna komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2)Komisija ima predsednika, namestnika predsednika in najmanj sedem članov.

(1)Komisija odloča na podlagi pisne zahteve upravičene osebe.

(2)Zahteva se lahko vloži v roku 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(3)Upravičena oseba po tem zakonu je bivši politični zapornik in svojec po vojni pobite osebe iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona.

(4)Če je upravičena oseba iz prejšnjega odstavka umrla pred vložitvijo zahteve, sme zahtevo vložiti oseba, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko uveljavlja družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi.

(5)Če ni v tem zakonu določeno drugače, se v postopku o zahtevi smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

(1)Zahteva iz prejšnjega člena mora vsebovati:

-        osebne podatke upravičene osebe in podatke o razmerju iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,

-        označbo sodne, upravno kazenske ali druge odločbe, ki je bila podlaga za odvzem prostosti ali izvršitev smrtne kazni,

-        opis ravnanja ter morebitno zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška, ki je podlaga za priznanje statusa bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe po tem zakonu,

-        čas dejanskega odvzema prostosti oziroma datum usmrtitve,

-        čas ko bivši politični zapornik na prostosti, zaradi prejšnje obsodbe, oziroma odvzema prostosti, ni mogel dobiti zaposlitve ali mu je bilo onemogočeno opravljanje samostojne dejavnosti,

-        obrazložitev zahteve.

(2)Zahteva mora vsebovati tudi izjavo o tem ali in za kateri čas upravičena oseba uveljavlja pravico do odškodnine in vštetje tega časa v pokojninsko dobo in o tem, da ji odškodnina ni bila izplačana po kakšnem drugem temelju.

(3)K zahtevi je potrebno priložiti ustrezno dokumentacijo – listinska dokazila, potrebna za dokazovanje odločilnih dejstev iz prvega odstavka tega člena.

(4)Če upravičena oseba ne razpolaga z ustrezno dokumentacijo, niti je ne more dobiti od pristojnih organov in ustanov, lahko dejstva iz prvega odstavka tega člena dokazuje tudi z izjavami prič, danimi pred pristojnim okrožnim sodiščem.

Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili morajo na zahtevo upravičene osebe, v roku 60 dni od prejema zahteve, poslati prepise odločb in drugih dokazil, potrebnih za uveljavljanje statusa ter pravic bivšega političnega zapornika.

(1)Če zahteva ni razumljiva ali popolna, zahteva komisija od vložnika zahteve, da jo v določenem roku popravi ali dopolni.

(2)Komisija lahko tudi po uradni dolžnosti pribavi potrebna dokazila oziroma preveri resničnost navedb v zadevi.

(3)Komisija mora o zahtevi odločiti najkasneje 12 mesecev od njene vložitve.

(4)Za opravljanje strokovnih opravil za komisijo se v okviru Ministrstva za pravosodje kot notranja organizacijska enota ustanovi posebna služba.

(1)O zahtevi odloča komisija na seji.

(2)Komisija veljavno odloča, če so na seji navzoči predsednik oziroma namestnik predsednika ter najmanj štirje člani komisije. Komisija odloča z večino glasov navzočih.

(3)Komisija sprejema odločitev v obliki sklepa.

(1)Komisija zavrže zahtevo, če je prepozna ali je ni podala upravičena oseba (drugi, tretji in četrti odstavek 10. člena), kot tudi v primeru, če upravičena oseba v teku postopka umre, oseb iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona pa ni ali ne želijo nadaljevati postopka.

(2)Komisija zavrne zahtevo kot neutemeljeno, če ugotovi, da ne gre za upravičeno osebo po tem zakonu.

(3)Sklep iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti obrazložen.

(1)Komisija ugodi zahtevi in prizna upravičeni osebi status bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe, če ugotovi, da so podani pogoji iz 2., 3. oziroma 4. člena tega zakona.

(2)V primeru, da se odvzem prostosti nanaša tudi na druga dejanja, ki niso navedena v 3. in 4. členu tega zakona (stek kaznivih dejanj oziroma prekrškov) odloči komisija, glede na konkretne okoliščine primera, za kateri čas se upravičeni osebi prizna status bivšega političnega zapornika.

(3)V primeru, ko je ugodeno zahtevi, vloženi po četrtem odstavku 10. člena tega zakona, je priznanje statusa upravičene osebe lahko podlaga le za ustrezno vštetje časa v pokojninsko dobo in odmero pokojnine, ne pa tudi za pravico do odškodnine po 5. členu tega zakona.

(1)Sklep iz prejšnjega člena mora vsebovati:

-        osebne podatke osebe, ki se ji priznava status bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe,

-        zakonsko podlago za priznavanje tega statusa,

-        čas odvzema prostosti oziroma izvršitve smrtne kazni,

-        odločitev o pravici do odškodnine po tem zakonu,

-        čas, ki se po tem zakonu šteje v pokojninsko dobo in vrednotenje tega časa.

(2)Če je zahtevi upravičene osebe v celoti ugodeno, ni potrebna obrazložitev sklepa.

(1)Zoper sklep komisije ni pritožbe.

(2)Zoper sklep, s katerim je bila zahteva upravičene osebe zavržena ali deloma ali v celoti zavrnjena, je dopusten upravni spor.

Sklep iz 17. člena tega zakona se skupaj z odločbo o višini odškodnine pošlje po uradni dolžnosti Ministrstvu za finance Republike Slovenije, zaradi izvršitve sklepa glede plačila odškodnine.

(1)Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upošteva pri odmeri pokojnine, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pokojninsko dobo, priznano na podlagi tega zakona.

(2)Poškodba oziroma bolezen, ki jo je bivši politični zapornik pretrpel v času odvzema prostosti, se šteje kot poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen, kolikor se ni štela kot taka že po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnih v času prestajanja kazni zapora.

Razen primerov, ki so navedeni v določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen), se pravnomočna obsodilna kazenska sodba lahko spremeni tudi po zahtevi za revizijo, ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

(1)Zahteva za revizijo se sme vložiti zoper sodbe izdane v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije:

1.      če sodba temelji na uporabi kazenske zakonodaje iz 3. člena tega zakona;

2.      če sodba temelji na uporabi katerekoli druge kazenske zakonodaje, če je bil kazenski materialni zakon zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.

(2)Zahteva za revizijo po 1. točki prejšnjega odstavka se lahko vloži ne glede na to ali je bil upravičeni osebi priznan status bivšega političnega zapornika, zahteva za revizijo po 2. točki pa se lahko vloži le ob pogoju, da se zloraba kazenske zakonodaje ne more uveljavljati z drugimi izrednimi pravnimi sredstvi po določbah zakona o kazenskem postopku.

(1)Zahtevo za revizijo sodbe lahko vloži obsojenec, po njegovi smrti pa tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena zakona o kazenskem postopku. Zahtevo za revizijo lahko vloži tudi državni tožilec.

(2)Zahteva za revizijo se sme vložiti v roku 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(1)Zahteva za revizijo se vloži pisno pri okrožnemu sodišču, ki bi bilo po določbah zakona o kazenskem postopku krajevno pristojno za sojenje na prvi stopnji.

(2)V zahtevi za revizijo morajo biti navedeni podatki o sodbi, zoper katero se vlaga revizija, zakonski razlog revizije, v primeru iz druge točke prvega odstavka 22. člena tega zakona pa tudi obrazložitev z navedbo dejstev in dokazov, ki kažejo na to, da gre za zlorabo kazenske zakonodaje zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov.

(1)Pristojno sodišče prve stopnje pribavi ustrezne spise, sodne odločbe in drugo dokumentacijo potrebno za odločitev o zahtevi za revizijo ter izvede predlagane in druge potrebne dokaze.

(2)Če pravnomočne kazenske sodbe ni mogoče pribaviti, se njena vsebina lahko ugotavlja in dokazuje tudi na drug primeren način.

(3)Postopek v zvezi z zahtevo za revizijo je hiter. Še posebej hitro je treba postopati, če to zahtevajo starost in zdravstveno ter socialno stanje obsojenca.

(1)Za odločanje o zahtevi za revizijo je pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo za zadevo pristojno po zakonu o kazenskem postopku.

(2)O zahtevi za revizijo odloča senat (6. točka prvega odstavka 25. člena zakona o kazenskem postopku). V senatu ne more sodelovati sodnik, ki je v isti zadevi že odločal ali kako drugače sodeloval v postopku pri sodišču prve stopnje ali v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.

Pred odločanjem pošlje predsednik senata zahtevo za revizijo s spisi in drugo dokumentacijo državnemu tožilcu, pristojnemu za postopek pred okrožnim sodiščem. Državni tožilec lahko v petnajstih dneh poda svoje mnenje in predlog.

O zahtevi za revizijo odloča pristojno sodišče na seji senata. Na sejo se povabi obsojenca, njegovega pooblaščenca in državnega tožilca, če so le-ti zahtevali, da se jih obvesti o seji.

Senat s sklepom zavrže zahtevo za revizijo, če ugotovi, da jo je vložila oseba, ki ni upravičena, ali da je zahteva prepozna (23. člen).

Senat s sodbo zavrne zahtevo za revizijo kot neutemeljeno, če ugotovi, da niso podani zakonski pogoji za to pravno sredstvo (22. člen).

Če senat ugodi zahtevi za revizijo, s sodbo spremeni pravnomočno sodbo v celoti ali deloma.

Zoper odločbo senata okrožnega sodišča se lahko pritožita obsojenec oziroma vložnik zahteve in državni tožilec.

(1)O pritožbi odloča višje sodišče.

(2)Zoper odločbo višjega sodišča ni pritožbe.

Če ni v tem zakonu določeno kaj drugega, se v postopku o zahtevi za revizijo smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.

(1)Če je bilo zahtevi za revizijo ugodeno, ima bivši obsojenec pravico do povrnitve škode, pravico do rehabilitacije in druge pravice, ki jih po določbah 538. do 546. člena zakona o kazenskem postopku imajo osebe, ki so bile neopravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost.

(2)Odškodnina, ki je bila obsojencu že priznana kot upravičencu na podlagi določb tega zakona, izključuje zahtevek za povrnitev škode na podlagi ugodene zahteve za revizijo v isti kazenski zadevi. Zakon o popravi krivic – ZPKri (Uradni list RS, št. 59/96) vsebuje naslednje končne določbe:

(1)Osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona že sodno rehabilitirane in jim je bila priznana pravica do povrnitve škode na podlagi sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, lahko uveljavljajo priznavanje statusa bivšega političnega zapornika samo, če jim je to potrebno za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbah tega zakona.

(2)Osebe iz prejšnjega odstavka nimajo pravice uveljavljati odškodnine oziroma razlike odškodnine po določbah tega zakona.

(3)Pojem “politični preganjenci” iz zakona, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine se v zakonu o popravi krivic uporablja za vse osebe – upravičence do odškodnine po tem zakonu.

(1)Sklep o priznavanju statusa bivšega političnega zapornika ali po vojni pobite osebe ni zakonska podlaga za brisanje obsodbe iz kazenske evidence ter za uveljavljanje drugih pravic, ki jih zakon o kazenskem postopku daje neupravičeno obsojenim osebam.

(2)S priznavanjem statusa bivšega političnega zapornika oziroma po vojni pobite osebe tudi niso prizadete tiste pravice drugih, ki se opirajo na obsodbo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.