35. člen ZPKri
(1)Če je bilo zahtevi za revizijo ugodeno, ima bivši obsojenec pravico do povrnitve škode, pravico do rehabilitacije in druge pravice, ki jih po določbah 538. do 546. člena Zakona o kazenskem postopku imajo osebe, ki so bile neopravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost.
(2)Odškodnina, ki je bila obsojencu že priznana kot upravičencu na podlagi določb tega zakona, izključuje zahtevek za povrnitev škode na podlagi ugodene zahteve za revizijo v isti kazenski zadevi.
- VSRS sodba II Ips 149/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu. Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
- VSL sodba II Cp 1693/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP. Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
- VSRS Sklep II Ips 501/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po ZPKri in Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja. Drugače pa je v primeru, ko oseba, ki ji je bila odvzeta prostost na podlagi kazenske sodbe ali v zvezi s kazenskim postopkom, zahteva (tudi) spremembo pravnomočne obsodilne sodbe in njenih posledic na podlagi izrednega pravnega sredstva, bodisi po določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen ZKP), bodisi po določbah ZPKri o zahtevi za revizijo (prim. 21. člen ZPKri).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 3. 10. 2007 · trenutno
- 18. 7. 2005 – 2. 10. 2007
- 28. 9. 1998 – 17. 7. 2005
- 1. 11. 1996 – 27. 9. 1998
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 1. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba II Ips 149/2014Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 2016
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu. Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
- VSL sodba II Cp 1693/2013Višje sodišče v Ljubljani · 18. 12. 2013
Izplačilo odškodnine na podlagi ZPKri izključuje pravico neupravičeno obsojene osebe do odškodnine na podlagi določb ZKP. Za presojo, ali gre za t.i. škodo lastnega ali škodo zunanjega izvora, je odločilno, kaj je pravno upoštevni vzrok zatrjevane škode, to pa je v obravnavanem primeru neupravičena obsodba tožničinega očeta – in ne tožnice.
- VSRS Sklep II Ips 501/2009Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2011
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po ZPKri in Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja. Drugače pa je v primeru, ko oseba, ki ji je bila odvzeta prostost na podlagi kazenske sodbe ali v zvezi s kazenskim postopkom, zahteva (tudi) spremembo pravnomočne obsodilne sodbe in njenih posledic na podlagi izrednega pravnega sredstva, bodisi po določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen ZKP), bodisi po določbah ZPKri o zahtevi za revizijo (prim. 21. člen ZPKri).
- VSRS Sklep II Ips 888/2006Vrhovno sodišče RS · 26. 3. 2009
Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja.
- VSRS Sodba II Ips 195/2001Vrhovno sodišče RS · 18. 10. 2001besedilo 1998–2005
Po prvem odstavku 35. člena ZPKri imajo upravičenci, ki so zoper obsodilno kazensko sodbo uveljavili revizijo (21. do 34. člen ZPKri), in z njo uspeli, pravico do povrnitve škode po določbah 538. do 546. člena ZKP, in ne le do odškodnine po ZSPOZ. Po tretjem odstavku 5. člena ZPKri so upravičenci po ZSPOZ osebe, ki so po tem zakonu pridobile status političnega zapornika, niso pa uveljavile navedenega pravnega sredstva.