Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)

Z namenom da se ohranijo in raziskujejo izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti in kulturna krajina ter zagotovijo možnosti za ustrezen razvoj, se območje Škocjanskih jam s tem zakonom razglasi za regijski park z imenom Škocjanske jame (v nadaljnjem besedilu: park).

Meja zavarovanega območja parka poteka: južno tik pod vasjo Gradišče pri Divači na severnem zgornjem robu udornic Lisičina in Sapendol, proti vzhodu do vzhodnega roba doline Dola in nato po robu skalnih sten pod robom vasi Brežec v vzhodno pobočje Dola, se po sredini pobočja dvigne do vrhnjega roba sten desnega (severnega) brega Reke, tako da je Jama nad Malni še v zavarovanem območju; nato poteka meja proti jugovzhodu po severnem robu soteske severno tik ob ruševinah gradu Školj, spet naprej po zgornjem robu soteske vse do točke jugozahodno pri vasi Famlje, se strmo spusti navzdol do kolovozne poti med Fameljskim mlinom in jezom na Reki, se nadaljuje po kolovozu do mosta čez Reko med Vremskim Britofom in Škofljami; od tam gre meja proti zahodu po zgornjem robu soteske Reke in zajema spodnji del iztočne soteske Sušice, naprej severno do vasi Naklo, tam zavije z roba na kraško planoto na zahod in jugozahod, kjer obkroži udornico Sokolak ter pride do meje katastrske občine Naklo, po njej seka glavni kolovoz med Matavunom in Danami, zavije proti severozahodu in severu ter obkroži udornico Globočak, tako da so Velika in Mala jama na Prevali ter jama Škrlica še v zavarovanem območju; nato gre meja do križišča poti na cesti Matavun–Divača od tod 500 m proti zahodu do magistralne ceste Divača–Kozina, nato gre po njenem vzhodnem robu proti severozahodu 300 m ter doseže mejo katastrskih občin Naklo–Divača, tam jo preči v ravni črti v smeri sever–severozahod v dolžini 350 m, kjer se obrne proti vzhodu že blizu ceste Divača–Dolnje Ležeče; meja gre tik južno od naselja Dolnje Ležeče v smeri jugovzhod, tako da poteka meja po severnem in vzhodnem robu udornih vrtač Bušljevec, Lesendol in Jablanc. Meja območja se tako konča na začetni točki tik pod vasjo Gradišče pri Divači.

Meja vplivnega območja parka, ki je v porečju Reke, poteka od severozahodnega kota parka ob trasi avtoceste proti severu do železniške proge Divača–Pivka. Od tod sledi železnici do ovinka pod Čebulovico, kjer proga zavije proti jugovzhodu, meja območja pa se nadaljuje proti severovzhodu do vrha Na Gavgah (661 m). Tu se zalomi proti jugovzhodu in poteka po grebenu Vremščice do vrha (1027 m). Tu zavije proti severovzhodu in preko Žužkovke (806 m) in Učičnika (726 m) doseže rob Sajevškega polja. Severno od Sajevč prečka polje, se preko kote 718 nadaljuje proti vzhodu, na koti 716 zavije proti jugovzhodu in poteka preko Varde (726 m), Ostrega vrha (693 m), Kaludernika (747 m), Osojnice (820 m) in Orleka (653 m). Tu južno od Pivke prečka obe železnici in cesto in se povzpne na Kerin (655 m) in Primož (718 m). Od tod se po grebenu spusti do sedla zahodno od Parja in ponovno dvigne na greben Gjure (724 m). Od Šilen tabora (751 m) poteka po robu strmega nariva vse do Bezgovice (738 m), vzhodno od Knežaka. Tam se zalomi proti vzhodu po grebenu Vrha (777 m) in Rebri (729 m) severno od Šembij, prečka cesto Šembije–Knežak, se povzpne na Stani hrib (674 m). Od tod, pa vse do vrha Snežnika, poteka proti vzhodu po naslednjih vrhovih: Milanka (948 m), Volovja reber (975 m, 993 m, 1030 m), Velika Milanja (1099 m), Suha reber (1015 m), Luknja (1147 m), Konj (1169 m), Jesenovec (1328 m), Kruljčev vrh (1367 m), Klešče (1308 m) in Mali Snežnik (1684 m). Na Snežniku (1769 m) se meja vplivnega območja obrne proti jugu, poteka vzhodno od globeli Grčovec na vrh Praprotnico (1432 m), zavije proti zahodu na Bukov vrh (1437 m) in severozahodu na Lom (1483 m). Od tu zavije na jugozahod do Peščine (1465 m), tu pa se obrne proti jugovzhodu in preko kote 1432 doseže Mačkov vrh (1341 m) nad Klansko polico. Tu se znova obrne proti jugozahodu in mimo Železnih vrat in po vrhovih Orlovica (1299 m) in Petehovec (1241 m) nad Gomancami doseže državno mejo s Hrvaško na Gomanški gori (1134 m). Od tod poteka po državni meji preko Katalina (1083 m) in Osterije do vrha Kukulj (832 m), kjer je najbolj jugovzhodna točka vplivnega območja. Naprej vse do vrha Ajdovščine, vzhodno od Rodika, poteka meja vplivnega območja po hidrografski razvodnici Reke in potokov, ki tečejo proti jugu. Razvodnica je jasno izražena in poteka po grebenih med naslednjimi pomembnejšimi vrhovi (od vzhoda proti zahodu): Stražnica (690 m), Belica (695 m), Zagnojavec (654 m), Hladno brdo (634 m), Trebež (660 m), Straža (607 m), Stražnica (577 m), Velika Reber (517 m), kjer se dotakne državne meje, Hrbe (617 m), Vrh hriba (649 m), Gabrnica (599 m), Stari grad nad Podgradom, Grmada (677 m) in Ušinje brdo (606 m). Meja doseže vas Pregarje na grebenu Brkinov in poteka po grebenski cesti do vasi Tatre. Tam se obrne proti jugozahodu in poteka po cesti do Arviž, od tam pa po grebenu preko vrha Križandrev (797 m) do Ajdovščine (804 m). Tam se spusti proti severozahodu do vasi Kačiče–Pared, po lokalni cesti doseže magistralno cesto Kozina–Divača in po njej jugozahodni kot parka.

Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dediščine posebej zavarovani s tem zakonom.

Kot naravni spomeniki so zaradi svojih posebnih značilnosti kot vzorčni primer nekega naravnega pojava zavarovani tile deli parka:

1.      Mala dolina in Velika dolina do roba udornice;

2.      brezno Okroglica;

3.      stene in bregovi slepe doline Reke v dolžini in širini 150 m pred vhodom v Mahorčičevo dvorano;

4.      podzemne jame na območju parka:

-  Škocjanske jame (Škocjanski jamski splet);

-  Jama na Prevali II;

-  Mala jama na Prevali;

-  jama Škrlica;

5.      Kapnik v Lipjih jamah pri Divači.

Deli nepremične kulturne dediščine parka, ki se zaradi svoje posebne vrednosti razglasijo za kulturne spomenike, so:

1.      območji naselbinskih spomenikov:

-

(1)naselje Škocjan;

-

(2)naselje Betanja;

2.      arheološki spomeniki:

-

(3)Tominčeva jama;

-

(4)Ozka špilja;

-

(5)Czoernigova jama;

-

(6)Jama nad Jezerom;

-

(7)Luknja v Lazu pod Matavunom;

-

(8)Gradišče Škocjan;

-

(9)Nekropola Ponikve;

-

(10)Nekropola pod Matavunom;

-

(11)Pečina v Sapendolu;

-

(12)Jama v Sokolaku;

-

(13)Jama na Prevali II;

-

(14)Mala jama na Prevali;

-

(15)Ledina Stojance pri Betanji;

-

(16)Nekropola Za griči;

-

(17)Nekropola pod Brežcem;

-

(18)Gradišče pri vasi Naklo;

-

(19)Tabor nad Škofijami;

3.      umetnostno zgodovinska spomenika:

-

(20)Škocjan, podružnična cerkev Sv. Kancijana;

-

(21)Famlje (Goriče), razvaline gradu Školj;

4.      etnološki spomeniki:

-

(22)Matavun, domačija, h. št. 8;

-

(23)Matavun, domačija, h. št. 10;

-

(24)Škocjan, domačija, h. št. 4 in 5;

-

(25)Škocjan, domačija, h. št. 7;

-

(26)Škocjan, nekdanja kaplanija;

-

(27)Škocjan, kamniti komunski vodnjak;

-

(28)Betanja, domačija, h. št. 2;

5.      tehniški spomeniki:

-

(29)Matavun, ledenica pri hiši št. 4;

-

(30)stavbe v Malnih, Brežec;

6.      zgodovinski spomeniki:

-

(31)Škocjan, pokopališče in stari nagrobniki na pokopališču;

-

(32)Škocjan, nagrobnik J. Mahorčiču ob cerkvenem obzidju;

-

(33)Matavun, znamenje na prekladi na Tominčevi poti, posvečeno cesarju Avgustu Francu I.;

-

(34)Matavun, znamenje raziskovalcem v Schmidlovi dvorani;

-

(35)Matavun, spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma;

-

(36)Škocjan, Hankejev grob;

-

(37)kamniti smerokaz na križišču stare ceste Dolnje Ležeče–Lokev.

Meje območja parka iz 2. člena tega zakona ter območij naravnih in kulturnih spomenikov iz 5. in 6. člena tega zakona so označene na topografski karti v merilu 1:25.000 in pregledni katastrski karti (PKN) v merilu 1:5.000. Meje vplivnega območja parka iz 3. člena tega zakona so označene na topografski karti 1:25.000. Karte iz prejšnjih dveh odstavkov hkrani kot izvirnik ministrstvo, pristojno za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in Državni zbor Republike Slovenije. Upravni organ, pristojen za geodetske zadeve izvede v zemljiškokatastrskih načrtih meje na podlagi meja na kartah iz prvega in drugega odstavka tega člena. Na podlagi načrtov iz prejšnjega odstavka izda notranja organizacijska enota upravne enote, pristojne za varstvo narave po uradni dolžnosti v upravnem postopku, lastnikom nepremičnin v območju parka ugotovitvene odločbe o statusu naravne znamenitosti po tem zakonu in predlaga zaznambo v zemljiško knjigo. Iz tehničnih razlogov reprodukcije in objave je vsebina iz 2. in 3. člena tega zakona prikazana na publikacijskih kartah v merilu 1:25.000 in 1:100.000.

Na vplivnem območju parka so prepovedani posegi v okolje, ki bi lahko posredno ali neposredno poslabšali obstoječe stanje okolja v parku. Na vplivnem območju parka so prepovedani:

-        vsi posegi, ki bi lahko spremenili obstoječi vodni režim Reke in kakovost vode, razen v primerih varstva pred poplavami;

-        drugi posegi v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in njihovi škodljivi vplivi segajo v park. Minister, pristojen za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: minister) določi primere in pogoje, pod katerimi je mogoče izjemoma dovoliti posege iz prejšnjega odstavka. V primerih iz prejšnjega odstavka imajo nosilci posegov v okolje prednostno pravico pri pridobivanju posojil Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in pri pridobivanju sredstev, ki jih javni zavod uporablja za namene določene v 23. členu tega zakona.

Na območju parka je prepovedano:

1.      opravljati kakršna koli gradbena ali zemeljska dela zunaj območij naselij razen primerov, določenih v drugem odstavku tega člena;

2.      odlagati pri gradnjah ali prenovitvah odkopani material izven površin, ki so za to posebej določene;

3.      izvajati posege, ki spremenijo podobo značilne kulturne krajine in spreminjajo namembnost zemljišča, razen v območjih naselij;

4.      raziskovati ali izkoriščati mineralne surovine;

5.      odvzemati mivko, prod in kamenje iz struge ali bregov Reke;

6.      graditi objekte namenjene vojaški rabi in uporabljati območje za vojaške dejavnosti;

7.      spreminjati vodni režim Reke;

8.      obremenjevati zrak čez dovoljene meje;

9.      odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst zunaj za to določenih in ustrezno urejenih krajev;

10.   izpuščati na površje, v kraško podzemlje ali v vodotoke onesnaženo vodo, naftne derivate ali druge nevarne snovi;

11.   kuriti ogenj ali pripravljati žerjavico na prostem ali v bližini gozda, razen na urejenih kuriščih;

12.   v gozdu uporabljati odprti ogenj v nasprotju z zakonom;

13.   preko ozemlja parka prevažati nevarne snovi;

14.   uporabljati motorna vozila vseh vrst, razen intervencijskih vozil in kmetijsko gozdarskih strojev izven javnih cest:

1.      od križišča na magistralni cesti Kozina–Postojna čez Matavun do Vremskega Britofa,

2.      po odcepu s te ceste do umetnega vhoda v Škocjanske jame v dolu Globočak,

3.      po cesti od odcepa ceste Matavun–Betanja do križišča s cesto Divača–Famlje;

15.   spreminjati vegetacijske združbe s saditvijo neavtohtonih vrst;

16.   požigati travniške in pašniške površine ter sežigati rastlinske ostanke na njivah brez nadzorstva polnoletne osebe;

17.   uporabljati agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin ali živali zunaj obdelovalnih zemljišč (vrtovi, njive);

18.   vznemirjati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu, loviti ali ubijati prostoživeče živali v nasprotju z zakonom oziroma s predpisom, ki ga sprejme vlada;

19.   nabirati prostorastoče rastline ali njihove dele v komercialne namene;

20.   vnašati osebke neavtohtonih živalskih vrst;

21.   postavljati reklamne panoje, razen informacijskih oznak za potrebe parka;

22.   taboriti, parkirati in puščati motorna vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov;

23.   nenadzorovano obiskovati jame. Zaradi potreb razvoja parka in tam živečih prebivalcev so ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka v območju parka ob soglasju ministra, izjemoma dovoljeni tile posegi v prostor:

-        gradnja infrastrukturnih objektov ali naprav za naselja (električne, vodovodne, kanalizacijske naprave);

-        obnova obstoječih cestnih ali gradnja manjših odsekov novih cest ali gradnja nove turistične pešpoti;

-        obnova in utrjevanje jezov in obrežij Reke zunaj Škocjanskih jam;

-        prenova in nadomestitev obstoječih stavb;

-        uporaba peskokopov in kamnolomov za lastne potrebe prebivalcev parka. V primerih iz prejšnjega odstavka velja za nosilce posegov v prostor v parku določba četrtega odstavka 8. člena tega zakona. Postavitev naprav, potrebnih za spremljanje naravnih pojavov in stanja v parku, se ne šteje za kršitev prepovedi v smislu prvega odstavka tega člena.

Poleg prepovedi iz 9. člena tega zakona je na območju naravnih spomenikov iz 5. člena tega zakona prepovedano tudi:

1.      spreminjati oblikovitost in sestavo površja z zemeljskimi deli;

2.      izkopavati, nabirati in odnašati petrografske, mineraloške in paleontološke vzorce;

3.      uničevati, poškodovati ali odstranjevati sigaste tvorbe in drugi inventar jame;

4.      minirati;

5.      kakor koli onesnaževati stene, strop in tla jame;

6.      izkopavati, nabirati in odnašati posamezne primerke rastlinskih vrst, razen sanitarne sečnje ob vhodu v jamo;

7.      postavljati samostojno stoječe drogove in antene;

8.      povzročati hrup, ki presega 45 Leq (dBA), razen pri rednih dejavnostih vzdrževanja parka;

9.      metati kamenje in druge predmete v jamska žrela ali vhode in prepade;

10.   opravljati posege, ki lahko ogrožajo vhode in bližnjo okolico jam;

11.   snemati v jamah. Ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka lahko minister zaradi znanstvenoraziskovalnega dela dovoli raziskovalni organizaciji ustrezne postopke in dela, kot npr. jemanje petrografskih, mineraloških in paleontoloških vzorcev, nabiranje primerkov rastlinskih vrst ter odlov posameznih živalskih osebkov. Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka tega člena lahko minister dovoli snemanje v jamah pod pogoji, ki jih podrobneje določi v podzakonskem predpisu.

Ob upoštevanju prepovedi, navedenih v 9. členu tega zakona, velja na območju kulturnih spomenikov iz 6. člena tega zakona pri dovoljenih posegih ta varstveni režim:

1.      na območju naselbinskih spomenikov Škocjan in Betanja se objekti prenavljajo v tradicionalnem slogu po ureditvenem načrtu ter na podlagi konservatorskih smernic;

2.      na območju arheoloških nahajališč se v omejenem obsegu le sistemsko arheološko raziskuje, pri čemer je treba pred vsakim posegom:

-  opraviti predhodno zavarovalno arheološko raziskovanje, na podlagi katerega se izdelajo smernice za nadaljnjo uporabo zemljišča;

-  zagotoviti spremljevalni arheološki nadzor z možnostjo za izvedbo zaščitnih raziskav ob večjih arheoloških najdbah;

3.      stavbni spomeniki in znamenja se varujejo v izvirni podobi, pri čemer naj bodo posegi namenjeni predvsem konservaciji ali restavraciji kulturnega spomenika oziroma spremembi neustreznih gradbenih posegov;

4.      znamenja se ohranjajo na sedanji lokaciji z možnostjo muzeološke obravnave.

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejema prostorsko izvedbene načrte v parku po predhodnem mnenju pristojnih lokalnih skupnosti. Dovoljenja za posege v prostor na območju parka izdaja minister, pristojen za posege v prostor. Dovoljenja iz prejšnjega odstavka na območju kulturnih spomenikov se izdajo po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kulturno dediščino.

Državni zbor sprejme na predlog vlade program varstva in razvoja Škocjanskih jam za pet let. Obvezne sestavine programa varstva in razvoja Škocjanskih jam so: celovita ocena stanja v parku, cilji varstva in razvoja ter načini uresničevanja teh ciljev, ocena stanja na vplivnem območju parka in določitev ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov, načini uresničevanja razvoju parka prilagojene davčne in drugih spodbujevalnih politik, subvencioniranja, nadomestil in spodbujevalne posojilne politike z merili in predvidenimi postopki, potrebna sredstva in viri teh sredstev, prostorske opredelitve načrtovanih varstvenih in razvojnih posegov v parku, določitev za park primernih dejavnosti in smernice za njihov razvoj. Na podlagi programa iz prejšnjega odstavka sprejme javni zavod letni program varstva in razvoja Škocjanskih jam.

Fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi iz tega zakona bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru določenih varstvenih režimov parka oziroma razvojnih usmeritev parka, so upravičeni do odškodnine ali nadomestila. Za določanje odškodnine oziroma nadomestila iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo razlastitev.

Upravljanje s parkom je javna služba. Za opravljanje javne službe vlada ustanovi javni zavod. Javni zavod je pravna oseba. Z aktom o ustanovitvi vlada določi statusne in druge zadeve v zvezi z delovanjem javnega zavoda.

Javni zavod opravlja v okviru javne službe te dejavnosti:

1.      pripravlja predlog programa varstva in razvoja parka;

2.      sprejema letne programe varstva in razvoja Škocjanskih jam in opravlja tam določene naloge;

3.      stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot in kulturne dediščine v parku;

4.      pripravlja dodatne strokovne predloge za varstvo in opravljanje vzdrževalnih ukrepov skupaj z drugimi strokovnimi organizacijami;

5.      usklajuje raziskovalne naloge v zvezi s parkom in organizira raziskovalno delo;

6.      sodeluje pri mednarodnih projektih, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka in skrbi za izvajanje prevzetih projektov;

7.      skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in zavarovanje spomenikov in znamenitosti na območju parka;

8.      upravlja nepremičnine v skladu z aktom o ustanovitvi javnega zavoda;

9.      skrbi za strokovno predstavitev parka in organiziranje izobraževanja;

10.   sodeluje z lastniki posameznih spomenikov v parku, jim strokovno pomaga in svetuje,

11.   pripravlja in vzdržuje poti in označbe v parku;

12.   vzdržuje jamsko infrastrukturo za obisk jam in opravlja vodniško službo po parku.

Poleg dejavnosti iz 16. člena tega zakona opravlja javni zavod v okviru javnih pooblastil še te naloge:

1.      vodi informacijski center;

2.      zbira in vodi dokumentacijo in ureja muzejske zbirke;

3.      uresničuje predkupno pravico lokalne skupnosti in države do nakupa spomenikov in znamenitosti v parku;

4.      nadzira izvajanje varstvenih režimov v parku;

5.      opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije.

Javni zavod ima te organe:

1.      svet zavoda,

2.      strokovni svet,

3.      direktor.

Organ upravljanja javnega zavoda je svet zavoda, ki ima predsednika in šest članov sveta. Predsednika in tri člane sveta imenuje vlada, tako da je eden od njih predstavnik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, enega člana izvolijo izmed sebe delavci javnega zavoda, enega člana imenuje pristojna občina, enega člana imenujejo skupaj prebivalci naselij Matavun, Škocjan in Betanja.

Strokovni svet javnega zavoda obravnava vprašanja s strokovnega področja dela zavoda. Sestava strokovnega sveta se podrobneje določi z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom, tako da so v njem zastopani zunanji strokovnjaki.

Direktor javnega zavoda organizira in vodi strokovno delo, delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda. Direktorja imenuje in razrešuje vlada.

V aktu o ustanovitvi javnega zavoda vlada določi, katere nepremičnine upravlja javni zavod. Javni zavod pridobiva sredstva za opravljanje dejavnosti:

-        iz republiškega proračuna na podlagi letnega programa dela javnega zavoda, ki ga potrdi minister,

-        iz proračunov lokalnih skupnosti,

-        z vstopninami in donacijami,

-        s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin,

-        s koncesijami,

-        iz drugih virov.

Javni zavod lahko uporablja sredstva, pridobljena na podlagi zadnjih štirih alinej drugega odstavka 22. člena tega zakona, za tele namene: za dejavno varovanje naravne in kulturne dediščine, ekološko sanacijo, izplačevanje subvencij in dotacij fizičnim osebam – lastnikom nepremičnin zaradi omejitev in prepovedi iz tega zakona, ki niso upravičeni do odškodnin in nadomestil po 14. členu tega zakona in za pospeševanje usklajenega razvoja zavarovanega območja. Podrobnejše pogoje za pridobivanje sredstev iz prejšnjega odstavka, merila in postopke razdeljevanja sredstev ter odločanje o razdeljevanju in nadzor nad namensko porabo sredstev predpiše minister.

Javni zavod ima statut, v katerem podrobneje določi način poslovanja in sprejemanja odločitev. Sprejme ga svet zavoda, veljati pa začne, ko z njim soglaša vlada.

Država podeljuje koncesije za rabo delov parka. S koncesijskim aktom, ki je predpis vlade, vlada določi pogoje pod katerimi se podeli koncesija. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo. S koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar uredita medsebojna razmerja. Koncesijska pogodba se sklene za določen čas z možnostjo odvzema koncesije, če koncesionar ne spoštuje pogojev, določenih z zakonom, aktom o podelitvi koncesije in koncesijsko pogodbo. V postopku podeljevanja koncesije se smiselno upošteva zakon o varstvu okolja. Dejavnost koncesionarja je omejena z varstvenimi režimi po tem zakonu.

Izvajanje določil tega zakona inšpekcijsko nadzorujeta Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine. Zakonitost dela javnega zavoda nadzoruje ministrstvo.

Izvajanje prepovedi, ki so določene na območju parka, neposredno nadzoruje nadzorna služba, ki je organizirana v javnem zavodu. Naloge nadzorne službe so:

-        neposredno spremljanje stanja v parku in v vplivnem območju parka;

-        stalen nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov v parku;

-        ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona ter obveščanje pristojnih inšpektoratov;

-        izrekanje denarnih kazni v primerih iz 34. člena tega zakona. Naloge iz prejšnjega odstavka opravljajo naravovarstveni nadzorniki, ki so za opravljanje tega dela posebej usposobljeni. Naravovarstveni nadzornik ima službeni znak in legitimacijo. Naravovarstveni nadzornik ima v zvezi z opravljanjem nadzorstva po tem zakonu pravico legitimirati osebe. Podrobnejše določbe o organizaciji in delu nadzorne službe se opredelijo v statutu javnega zavoda v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi in s tem zakonom.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če v vplivnem območju parka:

-        opravi prepovedani poseg v okolje (drugi odstavek 8. člena),

-        pri posegu v okolje ne upošteva predpisanih pogojev (tretji odstavek 8. člena). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 1. do 13., 15. in 17. do 21. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če brez soglasja pristojnega ministra opravlja posege v prostor (drugi odstavek 9. člena). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 1. do 4., 7., 10. in 11. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona (prvi odstavek 10. člena). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če brez dovoljenja pristojnega ministra raziskuje in snema na območju naravnih spomenikov (drugi in tretji odstavek 10. člena). Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če pri dovoljenih posegih na območju kulturnih spomenikov v parku ne upošteva varstvenega režima iz 11. člena tega zakona. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedjo iz 14., 16., 22. in 23. točke prvega odstavka 9. člena in v nasprotju s prepovedjo iz 5., 6., 8. in 9. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Denarno kazen iz prvega in drugega odstavka tega člena izterjajo takoj na kraju samem pristojni republiški inšpektor, policist ali naravovarstveni nadzornik.

Minister izda izvršilne predpise po tem zakonu najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Nepremičnine in naprave v parku, ki so namenjene obisku parka in so v družbeni oziroma javni lasti, postanejo z uveljavitvijo tega zakona last Republike Slovenije. V primeru, če lokalna skupnost ali država ne uveljavita svoje predkupne pravice po predpisih o varstvu naravne dediščine se lahko sprememba lastninske pravice na nepremičnini vpiše v zemljiško knjigo, ko poda javni zavod na pogodbi o prenosu lastninske pravice izjavo, da je bil predhodno izpeljan postopek uveljavljanja zakonite predkupne pravice in predkupna pravica ni bila uveljavljena. Pravni posel, ki ureja prenos lastninske pravice na nepremičnini v parku, pri katerem ni bil izpeljan predhodni postopek za uveljavitev predkupne pravice, je ničen.

Vlada ustanovi javni zavod v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Občina Divača prenese v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona na javni zavod vsa kmetijska zemljišča in gozdove v družbeni lasti, za katere ne velja obveznost prenosa na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in druga zemljišča v družbeni lasti, ki so na območju parka.

Nepremičnine iz 38. člena tega zakona popiše ministrstvo na podlagi podatkov Občine Divača v 45 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Podjetje “Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana”, ki je imelo ob uveljavitvi zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 16/96) v svojih sredstvih v družbeni lastnini naravne znamenitosti oziroma stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu naravne znamenitosti in so prešle v last države, obdrži obstoječo pravico rabe in upravljanja dela parka do ustanovitve javnega zavoda oziroma do podelitve koncesije iz 25. člena tega zakona, izvaja pa jo v obsegu, na način in pod pogoji določenimi v aktu o podelitvi pravice. Podjetje “Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana” oziroma njegov pravni naslednik ima ob izpolnjevanju razpisnih pogojev prednostno pravico do podelitve koncesije za rabo delov parka za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti. V primeru, ko pravna oseba pridobi koncesijo po prejšnjem odstavku se njena sredstva vložena v stvari iz prvega odstavka tega člena, ki pomenijo trajno povečanje vrednosti parka in tista, ki so višja od pridobljenih koristi pravne osebe iz gospodarjenja oziroma iz uporabe delov parka in zmanjšana za sredstva, ki jih je pravna oseba pridobila iz sistema javne porabe ali sistema samoupravnih interesnih skupnosti, odštejejo od plačila koncesije. Če pravna oseba iz prejšnjega odstavka koncesije ne pridobi, ali če koncesijsko razmerje preneha pred dokončnim poplačilom sredstev vloženih v nepremičnine in opremo določenih po prejšnjem odstavku, je pravna oseba upravičena do denarnega nadomestila v višini še nepoplačanih sredstev.

Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati odlok o zavarovanju Škocjanskih jam (Uradni list SRS, št. 17/80 in 11/81 ter Uradni list RS, št. 47/90).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-07/94-5/3 Ljubljana, dne 1. oktobra 1996. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.