40. člen ZRPSJ
Podjetje “Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana”, ki je imelo ob uveljavitvi zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 16/96) v svojih sredstvih v družbeni lastnini naravne znamenitosti oziroma stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu naravne znamenitosti in so prešle v last države, obdrži obstoječo pravico rabe in upravljanja dela parka do ustanovitve javnega zavoda oziroma do podelitve koncesije iz 25. člena tega zakona, izvaja pa jo v obsegu, na način in pod pogoji določenimi v aktu o podelitvi pravice. Podjetje “Hoteli, turizem in gostinstvo Sežana” oziroma njegov pravni naslednik ima ob izpolnjevanju razpisnih pogojev prednostno pravico do podelitve koncesije za rabo delov parka za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti. V primeru, ko pravna oseba pridobi koncesijo po prejšnjem odstavku se njena sredstva vložena v stvari iz prvega odstavka tega člena, ki pomenijo trajno povečanje vrednosti parka in tista, ki so višja od pridobljenih koristi pravne osebe iz gospodarjenja oziroma iz uporabe delov parka in zmanjšana za sredstva, ki jih je pravna oseba pridobila iz sistema javne porabe ali sistema samoupravnih interesnih skupnosti, odštejejo od plačila koncesije. Če pravna oseba iz prejšnjega odstavka koncesije ne pridobi, ali če koncesijsko razmerje preneha pred dokončnim poplačilom sredstev vloženih v nepremičnine in opremo določenih po prejšnjem odstavku, je pravna oseba upravičena do denarnega nadomestila v višini še nepoplačanih sredstev.
- VSL sodba I Cpg 1156/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 12. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1156/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 12. 2010
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.