63. člen

1. Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v breme delodajalca v naslednjih primerih: – zaradi bolezni, – zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, na poti na delo ali na poti z dela, – zaradi letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 23. člena te kolektivne pogodbe, – na dela prosti dan po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih, – zaradi izobraževanja v interesu delodajalca ali če je delavec na izobraževanje napoten, – v primeru sklicevanja zborov delavcev, ki jih skliče delodajalec, – za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki in stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti, – v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. V vseh primerih iz prejšnjega odstavka je osnova za izračun nadomestila plače plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, valorizirana z rastjo osnovnih plač za tekoči mesec pri delodajalcu. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil. Nadomestilo plače znaša 100% osnove, razen primerov iz prve alinee prvega odstavka tega člena, ko znaša najmanj 80% osnove. 2. Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo. Enake pravice veljajo tudi za čas odpovednega roka presežnega delavca v obdobju šestih mesecev do prenehanja delovnega razmerja. Delavcu za čas čakanja na delo doma, v primeru začasnega prenehanja potreb po njegovem delu, pripada nadomestilo plače v višini najmanj 70% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo. Delavcu za čas čakanja na delo na delovnem mestu, v primeru zastojev v proizvodnji oziroma poslovnem procesu, pripada nadomestilo plače v višini 100% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo, le v primeru, če ga za ta čas ni mogoče razporediti na drugo delo ali mu prerazporediti delovnega časa.