43. člen

Delavci se imajo pravico izobraževati v svojem lastnem interesu ali v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje. Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje. Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal. Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu do: – 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti, – 5 delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja, – 10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti, – 15 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli, – 10 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju, – 25 delovnih dni za magistrski izpit, – 35 delovnih dni za doktorat. Obseg delovnega časa, namenjen za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo. Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem: – prevoz, – kotizacija, šolnina, – stroški prehrane, – stroški bivanja, razen, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem. Določila tretjega in šestega odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje, in za delavce, ki se izobražujejo v interesu delodajalca. Delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo. Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja.