13. člen
Razporejanje iz kraja v kraj
Delavec je lahko premeščen na delo v drug kraj, če mu je zagotovljeno primerno stanovanje, oziroma če ima zagotovljen javni prevoz z dela in na delo, s tem da se mu čas odsotnosti z doma zaradi prevoza na delo in z dela ne poveča za več kot dve uri. Delavca ni mogoče razporediti na delo v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih: – če nima zagotovljenega ustreznega stanovanja (v skladu s stanovanjskimi standardi) v kraju, kamor je razporejen, in je ta kraj oddaljen več kot 50 km, – če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev ogrozila delavčevo zdravstveno stanje, – če nima zagotovljenega prevoza z javnim prevoznim sredstvom, – če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več, kot je to določeno v prejšnjem odstavku, – če se bistveno poslabša materialni položaj njegove družine. Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata, katerega član je. Če je delavec razporejen na delo v oddaljen kraj, kar zahteva spremembo stalnega prebivališča, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.