30. člen ZGim
(izredno izobraževanje)
Izredno se lahko izobražuje, kdor je ob vpisu star najmanj 18 let in:
- nima pridobljene izobrazbe ali opravljenih vseh obveznosti po izobraževalnem programu, v katerem se izredno izobražuje,
- hkrati ni vpisan v isti izobraževalni program v rednem in izrednem izobraževanju. Izobraževalni program gimnazije se izvaja kot izredno izobraževanje tako, da se zagotavlja enak standard znanja kot v rednem izobraževanju, prilagodi pa se organizacija, časovna razporeditev izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje ter napredovanje. Šole oziroma izobraževalne organizacije, ki izvajajo izredno izobraževanje, v skladu z navodili ministra prilagajajo izobraževalne programe vsakemu posamezniku, pri čemer upoštevajo predhodno pridobljeno znanje, ki se dokazuje z javno listino. Kdor se izredno izobražuje, s šolo sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na potek izobraževanja, načine in roke za izpolnjevanje obveznosti, ukrepe zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma kršitev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. Osebni izobraževalni načrt je sestavni del te pogodbe. Kdor se izredno izobražuje in ni zaposlen ali nima statusa brezposelnega ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi. Šole in druge izobraževalne organizacije zagotavljajo sredstva za izredno izobraževanje z zaračunavanjem prispevkov.
- VSRS Sklep II Ips 185/2003Vrhovno sodišče RS · 2003
Redno šolanje v smislu 123. člena ZZZDR je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti po kriterijih in merilih sodne prakse. Ta je že sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Pomembno je, da gre za tako izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Upoštevaje gornje kriterije je treba ugotoviti, da ni sprejemljivo načelno stališče sodišča druge stopnje, da načina izobraževanja s statusom udeleženca v izobraževanju odraslih ni mogoče šteti za redno šolanje.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II Ips 185/2003Vrhovno sodišče RS · 8. 5. 2003besedilo 1996–2018
Redno šolanje v smislu 123. člena ZZZDR je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti po kriterijih in merilih sodne prakse. Ta je že sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Pomembno je, da gre za tako izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Upoštevaje gornje kriterije je treba ugotoviti, da ni sprejemljivo načelno stališče sodišča druge stopnje, da načina izobraževanja s statusom udeleženca v izobraževanju odraslih ni mogoče šteti za redno šolanje.