Zakon o vrtcih (ZVrt)

Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci.

Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:

-       demokratičnosti,

-       pluralizma,

-       avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,

-       enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,

-       pravice do izbire in drugačnosti in

-       ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:

-       razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

-       razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,

-       razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,

-       negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,

-       spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,

-       spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,

-       posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,

-       spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in

-       razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom. Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.

Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.

Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe. Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu. Za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja tudi na domu otroka (v nadaljnjem besedilu: predšolska vzgoja na domu). Za uveljavljanje pravic iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki določajo postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v programe vzgoje in izobraževanja, če ni drugače določeno. Natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. V skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva tudi interes staršev tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino. Kot občina stalnega prebivališča se šteje občina, kjer ima tujec, zavezanec za dohodnino, prijavljeno začasno prebivališče.

Prostori vrtca se lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok. Za stavbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna sprememba namembnosti za dejavnost predšolske vzgoje.

Občina je dolžna pri načrtovanju dejavnosti v prostoru načrtovati tudi ustrezne površine za dejavnost predšolske vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mora opredeliti površine, namenjene dejavnosti predšolske vzgoje. Financiranje izgradnje vrtca je lahko predmet dogovora med občino in zasebnim partnerjem. Če se v vrtcu izvaja program javne službe, je treba v skladu s predpisi, ki urejajo javno‑zasebno partnerstvo pri ureditvi medsebojnega razmerja opredeliti čas, v katerem občina prevzame lastništvo stavbe.

Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela. Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programov. Obvezne dele publikacije določi minister.

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Program za predšolske otroke obsega:

-       ime programa,

-       strokovna izhodišča,

-       vzgojna področja in cilje in

-       načine in oblike sodelovanja s starši. Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi. Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino. Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa. Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:

-       dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,

-       poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in

-       krajše programe, ki trajajo od 240 do 720 ur letno. Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok. Krajši programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok. Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo. Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.

Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:

-       prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in

-       drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.

Vzgojno delo poteka v oddelkih. Otroci prvega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke prvega starostnega obdobja, otroci drugega starostnega obdobja so razporejeni v oddelke drugega starostnega obdobja. V kombinirani oddelek so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok. Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prvi odstavek tega člena, za največ dva otroka v oddelku. Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov in se ne izvaja v času počitka otrok. Krajši program izvaja vzgojitelj. V vrtcu, ki deluje na samostojni lokaciji le z enim oddelkom otrok, izvajata dnevni program vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja skupaj vsaj 6 ur. Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Program predšolske vzgoje lahko vrtec ali zasebni vzgojitelj organizira tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu ali na domu zasebnega vzgojitelja. Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo. Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Vrtec lahko organizira za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, predšolsko vzgojo na domu. Predšolsko vzgojo na domu izvajajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona. Predšolsko vzgojo iz prvega odstavka tega člena lahko organizira pravna oseba, ki ni vrtec, če je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti in ima zagotovljene delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona. Natančnejše pogoje za opravljanje predšolske vzgoje na domu določi minister.

Javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Za starše otrok, ki so oddali vlogo za vpis otroka v vrtec, vrtcu na njegovo zahtevo pristojni center za socialno delo posreduje podatke o izteku pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami. Če starši oddajo nepopolno vlogo ali če vrtec zaradi uporabe kriterijev za sprejem potrebuje še druge podatke, lahko starše pozove k odpravi pomanjkljivosti ali dopolnitvi vloge tudi po elektronski pošti, telefonu ali ustno, če starši pridejo v vrtec. O tem se napiše uradni zaznamek. Če vloga ni dopolnjena, se jo obravnava in o sprejemu otroka odloči na podlagi podatkov, ki jih vsebuje vloga. V skladu z odločbo pristojnega organa ima prednost pri sprejemu v vrtec otrok s posebnimi potrebami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varnost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s strani centra za socialno delo, kar je razvidno iz uradnih evidenc, ki jih vodijo centri za socialno delo. Vrtec starše pisno obvesti o datumu vključitve otroka v vrtec in o drugih pogojih za sprejem otroka v vrtec. Starši morajo ob vključitvi otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.

Komisija obravnava vloge na svoji seji v skladu z določbami tega zakona. Na seji komisije so lahko prisotni samo člani komisije, oseba, ki vodi postopek in zapisnikar. Komisija na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi oziroma podatkov, ki jih pridobi pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, določi število točk po posameznih kriterijih in določi prednostni vrstni red otrok. Komisija lahko preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Če komisija ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Vrtec v osmih dneh po seji komisije glede na število prostih mest po posameznih oddelkih in enotah vrtca in v skladu s prednostnim vrstnim redom odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih se objavijo pod šifro. Seznam sprejetih otrok vsebuje naslednje podatke:

-       šifro otroka,

-       število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

-       datum vključitve otroka v vrtec,

-       sporočilo staršem, da bodo po končanem vpisnem postopku pozvani k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Čakalni seznam otrok vsebuje naslednje podatke:

-       šifro otroka,

-       število točk po posameznih kriterijih za vsakega otroka,

-       sporočilo staršem, da lahko zaradi zavrnitve sprejema otroka v vrtec, v 15 dneh po vročitvi obvestila v skladu s tem zakonom, vložijo v vrtec ugovor,

-       rok veljavnosti čakalnega seznama. Vrtec pošlje staršem v osmih dneh po seji komisije obvestilo z izpisom vseh podatkov iz seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko in po elektronski pošti, če so starši navedli elektronski naslov, na katerega želijo prejemati obvestila vrtca. Zoper obvestilo iz prejšnjega odstavka o prednostnem vrstnem redu lahko starši v 15 dneh po vročitvi obvestila z navadno poštno pošiljko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o ugovoru odloča v 15 dneh po prejemu ugovora v skladu s tem zakonom in s smiselno uporabo zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Ugovor se lahko vloži zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev. Ugovor na kriterij in težo posameznega kriterija ni dopusten. O ugovoru odloči svet vrtca ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek z odločbo, ki se vroči staršem, kot to določa ta zakon. Zoper odločitev sveta vrtca lahko starši sprožijo upravni spor.

Ko je v vrtcu odločeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med vrtcem in starši. V pozivu vrtec izrecno navede, da se šteje, da so starši umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec, če v 15 dneh od vročitve poziva ne podpišejo pogodbe z vrtcem. V primeru iz prejšnjega odstavka vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu iz čakalnega seznama. S podpisom pogodbe med vrtcem in starši se šteje, da je otrok vključen v vrtec.

Občina lahko zahteva, da ji vrtec posreduje podatke iz 20.č člena tega zakona za namen vzpostavitve javno dostopne evidence uporabnikom o stanju kapacitet v vrtcih na njenem območju. Vrtec podatke iz prejšnjega odstavka redno oziroma najmanj enkrat mesečno posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, ki je dolžno oblikovati informacijsko točko, namenjeno uporabnikom, o stanju kapacitet v vrtcih na celotnem območju države na enem mestu. Način in obliko posredovanja podatkov predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Odločitve vrtca in druge listine v postopku sprejemanja otroka v vrtec se vročajo po pošti z navadno poštno pošiljko. Šteje se, da je pošiljka vročena naslovniku osmi dan od odpreme na pošto.

Občina, ki je ustanoviteljica več vrtcev, lahko določi, da se za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis otrok v vrtce in vzpostavi centralna evidenca vpisanih otrok za vse njene vrtce. V tem primeru občina določi za vse vrtce enake kriterije. Enoten vpis v vrtce poteka na način, pod pogoji in po postopku, ki ga določi občina s svojim aktom v skladu z določbami tega zakona. Z aktom lahko občina staršem omeji pravico do vpisa le v določeno število vrtcev in določi, da občina po končanih postopkih sprejema otrok v vrtce za tiste vrtce, ki imajo oblikovane čakalne sezname otrok, te sezname združi v centralni čakalni seznam, tako da se prednostni vrstni red oblikuje po doseženem številu točk, ki ga je določila komisija za sprejem v posameznem vrtcu. Centralni čakalni seznam vsebuje podatke iz prve in druge alinee petega odstavka 20.b člena tega zakona. Centralni čakalni seznam se objavi na oglasnih deskah v vseh vrtcih na območju občine in na njihovih spletnih straneh ter na spletni strani občine. Vrtec, ki ima prosto mesto, pozove starše otrok s čakalnega seznama k podpisu pogodbe o vključitvi otroka v vrtec, v skladu z določili akta občine. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe z vrtcem, kot to določa 20.c člen tega zakona, se ne more šteti, da so umaknili vlogo za vpis v vrtec.

Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca. Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in poslovni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa. Predlog letnega delovnega načrta vrtca mora biti pred sprejetjem v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice, predvsem pa glede vrste in števila oddelkov, števila otrok v oddelku, števila strokovnih delavcev ter poslovnega časa, usklajen s pristojno službo občine ustanoviteljice.

Vrtci vodijo dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše minister.

Vrtec lahko organizira občasno varovanje otrok na domu. Občasno varovanje otrok na domu lahko opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, svetovalni delavci vrtca (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) in zunanji sodelavci. Zunanji sodelavci so lahko osebe, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo ali osebe, ki imajo vsaj pet let izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. S strokovnimi delavci in zunanjimi sodelavci vrtec sklene pogodbo, s katero se urejajo medsebojne pravice in obveznosti. Vrtec je odgovoren za škodo, ki jo povzročijo strokovni delavci oziroma zunanji sodelavci pri varovanju otrok na domu, v skladu s splošnimi pravili o odgovornosti. Podrobnejše pogoje v zvezi z občasnim varovanjem otrok na domu določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Pod pogoji, določenimi s tem zakonom lahko organizirajo občasno varovanje otrok na domu tudi druge pravne osebe, registrirane za opravljanje tovrstne dejavnosti.

Vrtec vodi evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu. Evidenca oseb, ki občasno varujejo otroke na domu, vsebuje:

-       ime, priimek, naslov in številko telefona, pri katerem je oseba dosegljiva,

-       datum rojstva,

-       spol,

-       formalno izobrazbo in

-       posebna znanja. Oseba, ki občasno varuje otroke na domu, se izbriše iz evidence po prenehanju veljavnosti pogodbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali če ji je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti. Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco oseb, ki jim je bilo prepovedano občasno varovanje otrok na domu, s čimer se prepreči možnost, da bi te osebe ponovno varovale otroke. Evidenca vsebuje:

-       ime, priimek in naslov,

-       datum rojstva in

-       pravno podlago za prepoved opravljanja občasnega varovanja otrok na domu. Podatki iz te evidence so trajni in se lahko posredujejo le vrtcu iz 23. člena tega zakona.

Fizična oseba lahko opravlja dejavnost varstva predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, kot varuh predšolskih otrok, če se vpiše v register pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Varuh predšolskih otrok se vpiše v register, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-       da ima končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo, oziroma da izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja;

-       da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost oziroma zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Varuh predšolskih otrok lahko varuje skupino predšolskih otrok, ki ne sme presegati šest otrok. Varuh predšolskih otrok lahko varuje otroke v stanovanju ene ali večstanovanjske stavbe, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje ali v prostorih, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za vrtce. V register se vpišejo:

-       ime in priimek varuha predšolskih otrok, rojstni podatki, spol in EMŠO,

-       izobrazba,

-       kraj opravljanja dejavnosti. O vpisu v register se varuhu predšolskih otrok izda odločba. Varuh predšolskih otrok opravlja dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Varuh predšolskih otrok se izbriše iz registra po uradni dolžnosti:

-       če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajanje dejavnosti,

-       če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti varuha predšolskih otrok,

-       na podlagi obvestila s strani varuha predšolskih otrok, da je prenehal z izvajanjem dejavnosti. Podatki o imenu in priimku varuha predšolskih otrok ter o kraju, kjer opravlja svojo dejavnost, so javni in so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.

Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec. Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca. Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok. Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.

Programi predšolske vzgoje se financirajo iz:

-       javnih sredstev,

-       sredstev ustanovitelja,

-       plačil staršev ter

-       donacij in drugih virov.

Porabo javnih sredstev v vrtcih nadzorujejo proračunska inšpekcija, računsko sodišče in pristojni organ občine ustanoviteljice vrtca.

(črtan)

Iz proračuna občine se vrtcem zagotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev. Cena programa iz prejšnjega odstavka vsebuje stroške vzgoje, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo:

-       stroški dela zaposlenih v vrtcu, ki se ugotavljajo v skladu z zakonom, normativi in standardi ter kolektivno pogodbo,

-       stroški materiala in storitev, potrebnih za izvajanje programa in

-       stroški živil za otroke. Če je občina ustanoviteljica več vrtcev, lahko sprejme sklep, v katerem določi enotno ceno za enake programe, ki velja za vse vrtce, kot osnova za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki jo krije občina iz četrtega odstavka tega člena. Sredstva iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, v kateri imajo starši skupaj z otrokom, ki je vključen v vrtec, stalno prebivališče oziroma ima stalno prebivališče skupaj z otrokom vsaj eden od staršev. Občina zagotavlja tudi sredstva za otroke tujcev, če ima vsaj eden od staršev skupaj z otrokom na njenem območju začasno prebivališče in je zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo. Občina ustanoviteljica javnemu vrtcu zagotavlja tudi sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa. Metodologijo določanja stroškov, ki so elementi za oblikovanje cen programov in stroške, ki se ne vštevajo v ceno programa, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Občina ustanoviteljica sklene z vrtcem pogodbo o financiranju.

Vrtec, ki izvaja javno službo, občini ustanoviteljici mesečno izdaja zahtevke za kritje stroškov iz drugega odstavka 28. člena tega zakona. Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova cen programov v vrtcu, ki izvaja javno službo, se upošteva pri prvi naslednji določitvi cene programov. O razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki oziroma pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki po zaključnem računu javnega vrtca odloči občina ustanoviteljica.

Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo sredstva za:

-       oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

-       oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,

-       plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in

-       del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih območjih. Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok. Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna vrtcem, za sofinanciranje plačil staršev za vrtec, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Osnova za plačilo staršev je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. Osnova za plačilo staršev otrok s posebnimi potrebami je cena programa za druge enako stare otroke. Osnova za plačilo staršev otrok, ki so vključeni v oddelke vrtcev na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, je cena enakega programa, ki velja v vrtcu na območju občine oziroma povprečna cena enakih programov, ki veljajo v vrtcih na območju občine. V primeru, da so na območju lokalne skupnosti vsi oddelki vrtca oblikovani na podlagi posebnega normativa iz šestega odstavka 14. člena zakona, je osnova za plačilo staršev povprečna cena enakega programa v Republiki Sloveniji.

Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predlaga vrtec, skupaj s predlogom finančnega načrta, pripravljenega v skladu z izhodišči, ki veljajo za občinski proračun. Ceno programa določi pristojni organ občine ustanoviteljice oziroma koncedentke. Po določitvi cene mora vrtec z izračunom cene seznaniti starše, občine zavezanke za plačilo in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.

Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. ( delno se preneha uporabljati ) Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona. ( delno se preneha uporabljati ) Občina lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in premoženja iz prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. ( delno se preneha uporabljati ) Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca, se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna. Ne glede na določbo tega člena plačujejo starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, polno ceno programa v katerega je otrok vključen. Vrtci vodijo evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.

(premoženje) Kot premoženje družine pri določitvi plačil staršev se po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina. Kot premoženje se po tem zakonu ne upošteva:

-       stanovanje, v katerem živijo starši in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje,

-       predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz pete točke 79. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 72/98 – sklep US, 89/99 – ZPPLPS, 11/2001 – ZRacS-1, 75/2002 in 87/2002 – SPZ),

-       osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač in

-       premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka staršev oziroma družine.

Če iz evidence plačil staršev iz 45. člena tega zakona izhaja, da so obveznosti plačila neporavnane več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje staršem otroka pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za poravnavo zapadlih neporavnanih obveznosti, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od dveh mesecev z opozorilom, da se bo v primeru, če obveznost ne bo poravnana v navedenem roku, pred pristojnim sodiščem začel postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti. Sodišče in drugi pristojni organi morajo postopke za ugotovitev in izterjavo neporavnanih obveznosti iz tega člena obravnavati prednostno in hitro.

(izvršilni predpis) Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Zasebnim vrtcem pripadajo sredstva iz proračuna občine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       če izvajajo najmanj poldnevni program,

-       če imajo vključenih najmanj za en oddelek predšolskih otrok,

-       če imajo zaposlene oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev za izvedbo programa v skladu z zakonom in drugimi predpisi in

-       če so dostopni vsem otrokom. Zasebnemu vrtcu zagotavljajo sredstva občine iz četrtega odstavka 28. člena tega zakona. Osnova za izračun obveznosti občine za posameznega otroka, vključenega v zasebni vrtec, je cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona, če bi bil otrok vključen v javni vrtec. Zasebnemu vrtcu pripada za posameznega otroka 85% teh sredstev. Za uveljavitev pravice iz prejšnjega odstavka vodi zasebni vrtec evidenco iz šestega odstavka 45. člena tega zakona, podatke iz te evidence pa posreduje občini, ki je po tem zakonu dolžna zasebnemu vrtcu zagotavljati javna sredstva. V primeru, da na območju občine ni javnega vrtca, se obseg sredstev iz tega člena, izračuna na podlagi povprečnih kazalcev, ki veljajo za območje Republike Slovenije in jih pred začetkom šolskega leta objavi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo. O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo. Če je v javno veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca. Sredstva za sofinanciranje plačil staršev iz prejšnjega odstavka se zagotavlja iz državnega proračuna neposredno zasebnim vrtcem. Način zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna zasebnim vrtcem za sofinanciranje plačil staršev določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Šesti, sedmi in osmi odstavek se smiselno uporabljajo tudi za zasebnika, ki ima organizirano vzgojo in varstvo otrok v vzgojno-varstveni družini.

Plače strokovnih delavcev v zasebnem vrtcu, ki se financira iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki veljajo za javne vrtce. Če se oblikujejo plače v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se financiranje iz proračuna lokalne skupnosti ukine.

Financiranje in obveznosti zasebnega vrtca se podrobneje uredijo s pogodbo.

Vrtcu ali drugi pravni osebi, ki izvaja predšolsko vzgojo na domu pripadajo sredstva na podlagi odločbe šolske uprave v višini, ki jih lokalna skupnost, na območju katere ima otrok stalno prebivališče, zagotavlja na otroka zasebnemu vrtcu.

Za dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo:

-       sredstva za raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,

-       sredstva za strokovna posvetovanja,

-       sredstva za šolo za ravnatelje,

-       sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,

-       sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,

-       sredstva za otroško in strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,

-       sredstva za izpeljavo vsakoletnega razpisa javnega natečaja za podelitev znaka »dobra igrača«, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

-       sredstva za nacionalno nagrado za strokovne delavce in

-       sredstva za mednarodno dejavnost.

Vrtec in druge pravne osebe, ki izvajajo programe predšolske vzgoje, se lahko zaradi skupnega razreševanja problemov vrtcev, sodelovanja s strokovnimi in upravnimi organi ter uresničevanja drugih skupnih nalog povezujejo v skupnosti zavodov.

Vzgojno dejavnost v javnem vrtcu opravljajo vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi. Vzgojitelj mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje, ustrezne smeri. Vzgojitelj, ki izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami, mora:

-       imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri ali

-       izpolnjevati pogoje za vzgojitelja in opraviti ustrezen študijski program ustreznega specialnopedagoškega izpopolnjevanja. Pomočnik vzgojitelja mora imeti:

-       srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje ali

-       zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki. Svetovalni delavec mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo. Organizator zdravstveno-higienskega režima in organizator prehrane morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe najmanj prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje ustrezne smeri.

Delovna obveznost vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu. Delovna obveznost pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo vrtca. V okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo delo z otroki obsega 30 ur, delo pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko.

Vrtci zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke, vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Za izvajanje predšolske vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje zbirke podatkov:

1.     evidenco vpisanih otrok in evidenco vključenih otrok,

2.     evidenco plačil staršev,

3.     evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč,

4.     evidenco oseb, ki občasno varujejo otroke na domu in

5.     evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz državnega proračuna.

Vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če je število vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o sprejemu otrok odločala komisija. Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje podatke:

-       osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev,

-       datum rojstva in spol otroka,

-       EMŠO otrok in staršev,

-       šifro otroka,

-       datum vpisa otroka v vrtec,

-       naslov za stike, telefonsko številko staršev ali naslov elektronske pošte in

-       druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja kriterijev za sprejem otroka, ki jih je določila občina. Vrtec zbira osebne podatke iz prejšnjega odstavka v evidenci vpisanih otrok zaradi vodenja postopka sprejema in vključitve otroka v program vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve staršev. Vrtec vzpostavi evidenco vključenih otrok, ko starši podpišejo pogodbo o vključitvi otroka v vrtec. Evidenca vključenih otrok vsebuje naslednje podatke:

-       osebno ime ter naslov prebivališča otroka in staršev,

-       datum rojstva in spol otroka,

-       EMŠO otrok in staršev,

-       datum vključitve otroka v vrtec,

-       zdravstvene posebnosti otroka, ki izhajajo iz potrdila pediatra ali specialista,

-       naslov za stike, telefonsko številko osebe ali naslov elektronske pošte osebe, ki je vzgojitelju dosegljiva med otrokovim bivanjem v vrtcu in

-       podatke o prisotnosti otrok v vrtcu. Vrtec zbira osebne podatke v evidenci vključenih otrok zaradi ustreznega dela z otrokom pri izvedbi programov, zaradi sodelovanja s starši in zaradi spremljanja plačil staršev za program vrtca. Če na območju občine ustanoviteljice poteka enoten vpis v vrtce, se podatki iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena pošljejo občini, ki vzpostavi centralno evidenco vpisanih otrok v vse vrtce na njenem območju zaradi ugotavljanja dejanskega števila vpisanih otrok v vrtce ter s tem povezanih potreb po zagotovitvi zadostnega števila prostih mest v vrtcih na območju občine. Vpogled v centralno evidenco vpisanih otrok iz prejšnjega odstavka imajo vsi vrtci na območju občine.

Vrtec vodi evidenco plačil staršev. Evidenca plačil staršev vsebuje podatke o:

-       višini plačil staršev in

-       mesečnih plačilih staršev. Vrtec vodi evidenco iz prejšnjega odstavka zaradi spremljanja mesečnih plačil. Podatke iz prve alinee drugega odstavka posreduje vrtcu lokalna skupnost, ki določi višino plačila staršev. ( delno se preneha uporabljati ) Lokalna skupnost vodi evidenco socialnega položaja družin zaradi določitve plačila staršev. ( delno se preneha uporabljati ) Evidenca socialnega položaja družin v vrtec vključenih otrok vsebuje podatke o:

-       dohodkih, prejemkih in premoženju družinskih članov,

-       številu družinskih članov,

-       drugih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila ter

-       plačilih staršev. ( delno se preneha uporabljati ) Lokalna skupnost zbira podatke iz prve in druge alinee šestega odstavka tega člena samo za starše, ki uveljavljajo znižano plačilo vrtca. ( delno se preneha uporabljati ) Lokalna skupnost zbira podatke iz tretje alinee šestega odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega odstavka 32. člena zakona. ( delno se preneha uporabljati ) Za zbiranje podatkov in vodenje evidence socialnega položaja družin lahko ustanovitelj pooblasti vrtec.

Vrtec mora občini, ki je v skladu s tem zakonom zavezanka za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, za namen preverjanja pravilnosti izstavljenega mesečnega zahtevka, na njeno zahtevo predložiti izpis in zagotoviti vpogled v osebne podatke, ki jih vrtec vodi v centralni evidenci na podlagi zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja ter v podatke iz dokumentacije in evidenc, ki jih vrtec vodi na podlagi tega zakona. Za namen iz prejšnjega odstavka se predloži izpis in zagotovi vpogled v naslednje podatke:

-       osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,

-       EMŠO otroka in staršev,

-       datum vključitve otroka v vrtec,

-       vrsto programa, v katerega je otrok vključen in ceno programa, ki je podlaga za plačilo staršev in občine v posameznem mesecu z upoštevanjem ustreznega znižanja za stroške neporabljenih živil za čas odsotnosti otroka,

-       številko odločbe o znižanem plačilu vrtca in obdobje veljavnosti pravice do znižanega plačila vrtca,

-       odstotek znižanega plačila za vrtec, ki je staršem določen z veljavno odločbo centra za socialno delo,

-       občino zavezanko za plačilo v skladu z veljavno odločbo centra za socialno delo in

-       datum izpisa otroka iz vrtca.

Evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, vsebuje:

-       družinsko in socialno anamnezo,

-       razvojno anamnezo,

-       diagnostične postopke,

-       postopke strokovne pomoči in

-       strokovna mnenja drugih institucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic. Osebni podatki se zbirajo po presoji svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno svetovanje oziroma pomoč. Osebni podatki iz prvega odstavka se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v primeru, ko je otrok v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati. Svetovalni delavci so podatke iz prvega odstavka tega člena dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.

Evidenca upravičencev do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna vsebuje:

-       osebno ime in naslov prebivališča otrok in staršev,

-       EMŠO otrok in staršev,

-       navedbo programa in vrtca, v katerega je vključen otrok,

-       datum vključitve otrok v programe vrtca,

-       podatke o ceni programa, v katerega so vključeni mlajši otroci, ki so oproščeni plačila,

-       podatek o višini plačilnega razreda, ki je staršem z odločbo občine določen kot plačilo za vrtec,

-       datum izpisa otroka iz vrtca. Vrtci vodijo evidenco iz prejšnjega odstavka za vse starše, ki so v skladu z 32. členom tega zakona za mlajše otroke oproščeni plačila za vrtec. Ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, vodi evidenco iz prvega odstavka tega člena kot centralno zbirko vseh evidenc, ki jih vodijo vrtci o upravičencih do sofinanciranja plačil staršev za vrtec iz državnega proračuna. Za vzpostavitev evidence iz prvega odstavka tega člena vrtci pridobijo podatke iz svojih evidenc, ki jih vodijo v skladu s tem zakonom in jih pošljejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo za vzpostavitev centralne evidence. Podrobnejša navodila za obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Osebni podatki se zbirajo neposredno od staršev otrok, na katere se podatki nanašajo ter iz drugih uradnih zbirk osebnih in drugih podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji upravljajo za to pooblaščeni državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil.

Podatki iz evidence vpisanih otrok se hranijo do njihove vključitve v vrtec, ko se prenesejo v evidenco vključenih otrok, oziroma do izteka veljavnosti čakalnega seznama, na katerem je vpisani otrok. Podatke o otroku, za katerega so starši umaknili vlogo za vpis otroka, vrtec izbriše iz evidence vpisanih otrok. Vrtec podatke v evidenci vključenih otrok izbriše eno leto po izstopu otroka iz vrtca. Podatki iz evidence plačil staršev in evidence socialnega položaja družin se izbrišejo po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk osebnih podatkov se uporabljajo tudi za uporabo in shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.

Vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog. Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom. Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.

Podrobnejša navodila o načinu zbiranja podatkov, o delavcih vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih evidencah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe zavarovanja predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

(nadzor nad izvrševanjem zakona) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja inšpektor, pristojen za šolstvo, razen nadzora nad normativi in standardi za prostor in opremo vrtca iz 14. člena tega zakona, ki ga v delu, ki se nanaša na sanitarno zdravstvene pogoje izvaja inšpektor, pristojen za zdravstvo.

Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki opravlja dejavnost predšolske vzgoje:

-       če nima publikacije, v kateri so predstavljeni programi, ki jih izvaja, njihovi cilji, vsebine in metode dela (prvi odstavek 11. člena);

-       če je v oddelek vključenih več otrok, kot je najvišje predpisano število (prvi in drugi odstavek 17. člena);

-       če se sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja s sistemizacijo delovnih mest ne zagotavlja vsaj 6 ur dnevno v oddelku prvega starostnega obdobja in vsaj 4 ure dnevno v oddelku drugega starostnega obdobja (tretji odstavek 17. člena);

-       če ne pošilja redno oziroma najmanj enkrat mesečno ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, podatke o stanju kapacitet v vrtcu (20.d člen);

-       če ne določi organizacije in podobne vsebine življenja in dela z letnim delovnim načrtom (prvi in drugi odstavek 21. člena);

-       če je letni delovni načrt sprejet brez predhodne uskladitve s pristojno službo občine ustanoviteljice v vseh delih, ki imajo finančne učinke na proračun občine ustanoviteljice (tretji odstavek 21. člena);

-       če ne vodi dokumentacije o vzgojnem delu, ki jo je predpisal minister (22. člen);

-       če zaposli za nedoločen čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev (40. člen);

-       če ne vodi predpisanih zbirk podatkov (43., 44. 45., 46. in 46.a člen). Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Zakon o vrtcih – ZVrt (Uradni list RS, št. 12/96) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Dokler ne bodo sprejeti programi za predšolske otroke po tem zakonu, se za javno službo na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno šolo šteje:

-       predšolska vzgoja za otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo, vključno s pripravo otrok na osnovno šolo,

-       vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,

-       program za predšolske otroke pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodno mešanih območjih,

-       program za predšolske otroke Romov in

-       program za predšolske otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prve alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna lokalne skupnosti, sredstva za izvajanje dejavnosti iz druge, tretje in četrte alinee iz proračunov lokalnih skupnosti in države, sredstva za izvajanje dejavnosti iz pete alinee prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna. Določbe 28. in 29. člena tega zakona se začnejo uporabljati v proračunskem letu 1996. V proračunskem letu 1995 se za financiranje uporabljajo določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).

Ne glede na določilo 34. člena tega zakona pripada zasebnemu vrtcu za posameznega otroka tri leta po uveljavitvi tega zakona 100% sredstev, ki jih lokalna skupnost za plače in materialne stroške zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.

Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu.

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki na delovnem mestu vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve leti starosti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter najmanj pet let delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko še naprej opravljajo to delo.

Delavci na delovnem mestu varuha ali vzgojitelja, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno srednjo šolo ter pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in delavci, ki imajo končano šolo za varuhe ter deset let delovne dobe, lahko opravljajo delo pomočnika vzgojitelja po tem zakonu. Delavci na delovnem mestu varuha, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo izobrazbe, določene za pomočnika vzgojitelja, morajo le-to pridobiti najkasneje v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer jim preneha delovno razmerje. Delavcem iz prejšnjega odstavka, ki imajo končano šolo za varuhe ali pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji, ni treba opravljati poklicnega tečaja za delo s predšolskimi otroki.

Svetovalni delavci, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve tega zakona, lahko še naprej opravljajo delo svetovalnega delavca po tem zakonu.

Organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih s tem zakonom, si morajo v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo, sicer jim preneha delovno razmerje. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko organizatorji prehrane in organizatorji zdravstvenohigienskega režima, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj dvajset let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju oziroma na področju prehrane, zdravstva ali higiene, še naprej opravljajo svoje delo.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določi programe za predšolske otroke najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

Ustanovitelji zasebnih vrtcev uskladijo programe predšolske vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, najkasneje v štirih letih po uveljavitvi tega zakona. Če ustanovitelj zasebnega vrtca, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se koncesijska pogodba razdre po samem zakonu.

Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s 1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok. S 1. 9. 2000 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.

Drugi odstavek 17. člena tega zakona se prične uporabljati s 1. 9. 1997.

Minister izda izvršilne predpise najkasneje v letu dni po uveljavitvi tega zakona. Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:

-       samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 27/89),

-       pravilnik o največjem dopustnem številu otrok v oddelkih vzgojnovarstvenih organizacij ter o spremstvu otrok (Uradni list SRS, št. 20/80 in 16/81),

-       pravilnik o pedagoški dokumentaciji v vzgojnovarstvenih organizacijah (Uradni list SRS, št. 20/80),

-       sklep o sprejemu vsebine priprave otrok za osnovno šolo (Uradni list SRS, št. 22/81),

-       sklep o vzgojnem programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok jugoslovanskih državljanov slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini (Uradni list SRS, št. 32/80),

-       standardi in normativi za družbeno vzgojo predšolskih otrok.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80), razen določb, ki se nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi odstavek 11. člena, 13., 14., 31. in 42. člen), ki prenehajo veljati 1. 9. 2000.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-A (Uradni list RS, št. 44/00) spreminja 63. člen zakona tako, da se glasi: Število otrok v oddelkih se postopoma zmanjšuje tako, da je s 1. 9. 1997 v oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 24 otrok. S 1. 9. 2003 je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.«; ter vsebuje naslednji končni določbi: »6. člen Določilo 2. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. 9. 2000. 7. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih – ZVrt-B (Uradni list RS, št. 78/03) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi: »9. člen Pogodbe o financiranju, ki so jih zasebni vrtci sklenili z lokalnimi skupnostmi pred uveljavitvijo tega zakona, se uskladijo z določbo prejšnjega člena najkasneje do 1. 9. 2004 v skladu z izvršilnim predpisom iz drugega odstavka 31. člena zakona. 10. člen Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati s 1. 9. 2003, določba 5. člena tega zakona pa s 1. 1. 2005. 11. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-C (Uradni list RS, št. 72/05) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 27. člen Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 24.a člena zakona do leta 2013 izpolnjuje pogoje za varuha predšolskih otrok tudi oseba, ki ima končano najmanj srednje poklicno oziroma strokovno izobraževanje ali najmanj deset let delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja. 28. člen Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje dela v vrtcih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, in sicer do prenehanja nepretrganega delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za vzgojitelja v razvojnem oddelku do uveljavitve tega zakona na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) in so imenovani za ravnatelje vrtcev, izpolnjujejo pogoje za ravnatelja po tem zakonu še naprej. 29. člen Podzakonske predpise iz 18., 20.d., 28., 29. in 34. člena zakona izda oziroma uskladi s tem zakonom minister, pristojen za predšolsko vzgojo, v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 30. člen Občine določijo cene programov po metodologiji iz tega zakona najpozneje do 1. januarja 2009. 31. člen Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008. Določbe drugega stavka drugega odstavka 29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati postopoma, in sicer:

-       1. januarja 2010 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;

-       1. januarja 2012 za otroke, ki so dopolnili starost štirih let in

-       1. januarja 2014 za otroke, ki so dopolnili starost treh let. Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona. 32. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize – ZIUZGK (Uradni list RS, št. 98/09) spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-D (Uradni list RS, št. 25/08) tako, da se glasi: »31. člen Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008. Določbe drugega stavka drugega odstavka 29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati postopoma, in sicer:

-       1. januarja 2011 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;

-       1. januarja 2012 za otroke, ki so dopolnili starost štirih let in

-       1. januarja 2014 za otroke, ki so dopolnili starost treh let. Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: 9. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 2010 in preneha veljati 31. decembra 2010.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih – ZVrt-E (Uradni list RS, št. 36/10) spreminja 56. člen zakona tako, da se glasi: Vzgojitelji v vrtcih, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona, lahko opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu. Vzgojitelji iz prejšnjega odstavka imajo pravico opravljati delo vzgojiteljev do prenehanja neprekinjenega opravljanja dela v vrtcih. Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve nepretrganega opravljanja dela v vrtcu. Vzgojitelji iz tega člena na razpisih za prosta delovna mesta v vrtcih enakovredno kandidirajo in se zaposlujejo kot kandidati, ki imajo z zakonom in drugimi predpisi določeno izobrazbo. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge strokovne delavce, ki imajo v skladu z zakonom pravico opravljati vzgojno-izobraževalno delo iz istih razlogov kot vzgojitelji iz prvega odstavka tega člena.«; ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: 13. člen Z uveljavitvijo tega zakona pridobijo pravico iz 56. člena zakona tudi tisti strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 57., 58., 59. in 60. člena zakona in ki so opravljali delo na področju vzgoje in izobraževanja na dan 24. 6. 2009, ne glede na dolžino morebitnih prekinitev opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju od 15. 3. 1996 do 24. 6. 2009. 14. člen Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, se s strokovnimi delavci, ki izpolnjujejo pogoje iz 56., 57., 58., 59. in 60. člena zakona in 13. člena tega zakona ter imajo ob uveljavitvi tega zakona sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, brez javne objave prostega delovnega mesta, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja dela na področju vzgoje in izobraževanja. 15. člen Postopki sprejema otrok v vrtec, ki niso bili končani do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. 16. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10) vsebuje naslednjo končno določbo: »65. člen

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se 1. točka prvega odstavka 17. člena tega zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke podatkov o vrednosti nepremičnin.«. Zakon o interventnih ukrepih – ZIU (Uradni list RS, št. 94/10) spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08 in 98/09 - ZIUZGK) tako, da se glasi: »31. člen Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008. Določbe drugega stavka drugega odstavka 29., drugega stavka četrtega odstavka 32. člena ter določba drugega stavka šestega odstavka in deveti odstavek 34. člena zakona se začnejo uporabljati postopoma, in sicer:

-       1. januarja 2013 za otroke, ki so dopolnili starost petih let;

-       1. januarja 2013 za otroke, ki so dopolnili starost štirih let in

-       1. januarja 2014 za otroke, ki so dopolnili starost treh let. Do začetka uporabe določb 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona se uporabljajo določbe dosedanjega 28., 28.a člena in četrtega odstavka 32. člena zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: 11. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) spreminja 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08 in 98/09 - ZIUZGK) tako, da se glasi: »31. člen Določbe 28., 28.a, prvega stavka drugega odstavka 29., prvega stavka četrtega odstavka 32. člena zakona ter določbi prvega stavka šestega in sedmega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati 1. septembra 2008.«; določa tudi: »V. DEL 222. člen Staršem, ki jim je za leto 2012 izdana odločba o znižanem plačilu vrtca v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, pravica do brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnjega otroka preneha prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen. Pristojni center za socialno delo staršem iz prejšnjega odstavka izda po uradni dolžnosti novo odločbo o znižanem plačilu vrtca. 223. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. člen Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12). 224. člen Določbe drugega odstavka 29. člena, četrtega in šestega odstavka 32. člena ter šestega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen. Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 610 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/11 – ZUPJS-A).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »VI. DEL 251. člen (postopno zniževanje števila otrok v oddelkih) (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO (Uradni list RS, št. 14/15) določa tudi: »III. DEL PREHODNE DOLOČBE K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM ZAKONOV 29. člen Določba spremenjenega četrtega odstavka 28. člena zakona se začne uporabljati 1. junija 2015. Za vloge za uveljavljanje pravice do znižanega plačila vrtca, vložene do 30. aprila 2015, se v odločbah o znižanem plačilu vrtca določi občina zavezanka za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev v skladu z 28. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF). Občine, določene kot zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev v odločbah o znižanem plačilu vrtca, izdanih pred 1. junijem 2015, so zavezanke za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev za obdobje veljavnosti odločbe o znižanem plačilu vrtca oziroma do izdaje nove odločbe v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1 in 99/13).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »IV. KONČNA DOLOČBA 31. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.