61. člen ZOFVI
(vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor)
Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor sestavljajo strokovni delavci javnega vrtca oziroma šole. Vzgojiteljski, učiteljski oziroma predavateljski zbor:
- obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,
- daje mnenje o letnem delovnem načrtu,
- predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,
- odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,
- daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja,
- daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,
- odloča o vzgojnih ukrepih in
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
- VDSS Sodba Pdp 802/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2019
Dejstvo, da navedeni ne izpolnjujeta pogojev za učiteljici na srednji šoli, ni bistveno za presojo pravilnosti njune udeležbe v učiteljskem zboru.
- VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravl
- VSL sodba I Cp 1432/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Pravica upravljanja je skup pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z odločanjem o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Vsebina pravice upravljanja je lahko od primera do primera različna, odvisna od stvari, dane v upravljanje, in od organa, kateremu je dana v upravljanje. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za vzgojno-izobraževalni ustanovi, je imel pravico upravljanja tisti subjekt, ki je nepremičnine uporabljal v izobraževalne namene, odločal o njihovi uporabi, z njimi gospodaril, jih vzdrževal. Vzgojno-izobraževalne ustanove so se lastninile po določbah ZZ in ZOFVI in ne po ZLNDL.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 802/2019Višje delovno in socialno sodišče · 30. 1. 2019
Dejstvo, da navedeni ne izpolnjujeta pogojev za učiteljici na srednji šoli, ni bistveno za presojo pravilnosti njune udeležbe v učiteljskem zboru.
- VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodišče RS · 8. 10. 2015
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravl
- VSL sodba I Cp 1432/2014Višje sodišče v Ljubljani · 18. 9. 2014
Pravica upravljanja je skup pravic, obveznosti in odgovornosti v zvezi z odločanjem o uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Vsebina pravice upravljanja je lahko od primera do primera različna, odvisna od stvari, dane v upravljanje, in od organa, kateremu je dana v upravljanje. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za vzgojno-izobraževalni ustanovi, je imel pravico upravljanja tisti subjekt, ki je nepremičnine uporabljal v izobraževalne namene, odločal o njihovi uporabi, z njimi gospodaril, jih vzdrževal. Vzgojno-izobraževalne ustanove so se lastninile po določbah ZZ in ZOFVI in ne po ZLNDL.
- VSRS Sklep II Ips 198/2012Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 2013
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe. Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.