3. člen BNLMCP

1. Vsaka pogodbenica lahko dovoli, da prevoznik, ki ima sedež na ozemlju druge pogodbenice, opravlja prevoz blaga ali potnikov: a) med katerim koli krajem na njenem ozemlju in katerim koli krajem zunaj tega ozemlja, ter b) tranzitno čez njeno ozemlje, če ima dovoljenje za opravljanje prevoza, razen če se mešana komisija ne dogovori drugače, ki ga izdajo pristojni organi ali druge pooblaščene organizacije vsake pogodbene strani. 2. V nobenem primeru pa dovoljenje ni potrebno pri naslednjih vrstah prevoza oziroma pri praznih vožnjah, ki so povezane s tovrstnimi prevozi: – prevoz za lastni račun; – prevoz pošte kot javna storitev; – prevoz poškodovanih ali pokvarjenih vozil; – prevoz blaga v motornih vozilih, katerih dovoljena teža tovora skupaj s prikolicami ne presega 6 ton oziroma pri katerih dovoljena teža komercialnega tovora skupaj s tovorom prikolic ne presega 3,5 tone; – prevoz zdravniškega blaga in opreme ali drugega blaga v sili, zlasti v primeru naravnih katastrof. 3. Prevoznik ne more opravljati kabotaže, če mu pristojni organi ali druge pooblaščene ortganizacije pogodbenice, na ozemlju katere se bo opravljal prevoz, niso dali posebnega dovoljenja.