27. člen MMSTO

1. Sekretariat je odgovoren za pomoč ugotovitvenim svetom, posebej glede pravnih, zgodovinskih in postopkovnih vidikov obravnavanih zadev, ter za zagotovitev administrativne in tehnične podpore. 2. Medtem ko Sekretariat članicam na njihovo zahtevo pomaga v zvezi s reševanjem sporov, pride lahko tudi do potrebe za zagotovitev dodatnih pravnih nasvetov in pomoči državam članicam v razvoju v zvezi z reševanjem sporov. V ta namen Sekretariat vsaki državi članici v razvoju, ki tako zahteva, da na razpolago kvalificiranega pravnega strokovnjaka iz služb tehničnega sodelovanja WTO. Ta strokovnjak državi članici v razvoju pomaga na način, ki zagotavlja nepristranost Sekretariata. 3. Sekretariat vodi posebne tečaje usposabljanja za zainteresirane članice v zvezi s postopki in prakso reševanja sporov, tako da strokovnjakom članic omogoča boljšo obveščenost na tem področju. 1 Šteje se, da DSB v zadevi, ki mu je predložena v obravnavo, odloča s konsenzom, če nobena članica, prisotna na zasedanju DSB ob sprejemu odločitve, formalno ne nasprotuje predlagani odločitvi. 2 Ta odstavek se bo uporabljal tudi za spore, o katerih poročila ugotovitvenega sveta niso bila sprejeta ali v celoti uresničena. 3 Če določbe kateregakoli zajetega sporazuma v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejele regionalne ali lokalne vlade ali oblasti na ozemlju članice, vsebujejo določbe, ki so drugačne od določb tega odstavka, veljajo določbe tega drugega zajetega sporazuma. 4 Ustrezne določbe o posvetovanjih v zajetih sporazumih so navedene tukaj: Sporazum o kmetijstvu, 19. člen; Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, prvi odstavek 11. člena; Sporazum o tekstilu in oblačilih, četrti odstavek 8. člena; Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini, prvi odstavek 14. člena; Sporazum o ukrepih na področju vlaganj, ki vplivajo na trgovino, 8. člen; Sporazum o izvajanju VI. člena GATT 1994, drugi odstavek 17. člena; Sporazum o izvajanju VII. člena GATT 1994, drugi odstavek 19. člena; Sporazum o predodpremni kontroli, 7. člen; Sporazum o pravilih o poreklu blaga, 7. člen; Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, 6. člen; Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih, 30. člen; Sporazum o posebnih zaščitnih ukrepih, 14. člen; Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, 64.1 člen; ter vse ustrezne določbe o posvetovanju v večstranskih trgovinskih sporazumih, kot jih določajo pristojni organi vsakega sporazuma in so sporočeni DSB. 5 Če to zahteva tožeča stranka, mora biti zasedanje DSB sklicano v ta namen v 15 dneh od zahteve pod pogojem, da je obvestilo o zasedanju dano vsaj 10 dni vnaprej. 6 Če so stranke v sporu carinske unije ali skupni trgi, velja ta določba za državljane vseh držav članic carinske unije ali skupnih trgov. 7 Če zasedanje DSB ni načrtovano v tem obdobju, ki omogoča, da se izpolnijo zahteve prvega in četrtega odstavka 16. člena, je treba v ta namen sklicati zasedanje DSB. 8 Če zasedanje DSB v tem obdobju ni predvideno, se zasedanje DSB skliče v ta namen. 9 Določena članica je stranka v sporu, na katero je naslovljeno priporočilo ugotovitvenega sveta ali Pritožbenega organa. 10 V zvezi s priporočili v primerih, ko ne gre za kršitev GATT 1994 ali nekega drugega zajetega sporazuma, glej 26. člen. 11 Če zasedanje DSB v tem obdobju ni predvideno, se DSB sestane v ta namen. 12 Če se stranke ne morejo dogovoriti o razsodniku v 10 dneh, odkar je bila zadeva napotena na arbitražo, razsodnika imenuje generalni direktor v 10 dneh po posvetovanju s strankami. 13 Izraz “razsodnik” je treba razlagati, kot da se nanaša ali na posameznika ali na skupino. 14 Seznam v dokumentu MTN.GNS/W/120 določa enajst sektorjev. 15 Izraz “razsodnik” je treba razlagati tako, da se nanaša na posameznika ali skupino. 16 Izraz “razsodnik” je treba razlagati tako, da se nanaša na posameznika ali skupino ali na člane prvotnega ugotovitvenega sveta, kadar opravljajo nalogo razsodnika. 17 Če določbe kateregakoli zajetega sporazuma v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli regionalne ali lokalne vlade ali oblasti na ozemlju članice, vsebujejo določbe, ki se razlikujejo od določb v tem odstavku, prevladajo določbe takšnega zajetega sporazuma. (A) Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (B) Mnogostranski trgovinski sporazumi Aneks 1 A: Mnogostranski sporazumi o trgovini z blagom Aneks 1 B: Splošni sporazum o trgovini s storitvami Aneks 1 C: Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine Aneks 2: Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov (C) Večstranski trgovinski sporazumi Aneks 4: Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva Sporazum o vladnih nabavah Mednarodni sporazum o mleku Mednarodni sporazum o govejem mesu Uporaba tega dogovora za večstranske trgovinske sporazume je odvisna od tega, ali pogodbenice vsakega sporazuma sprejmejo odločitev, ki določa pogoje za uporabo dogovora za posamezni sporazum, vključno z vsemi posebnimi ali dodatnimi pravili ali postopki za vključitev v Dodatek 2, kot je bilo sporočeno DSB. text="Sporazum Pravila in postopki Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov 11.2 Sporazum o tekstilu in oblačilih 2.14, 2.21, 4.4, 5.2, 5.4, 5.6, 6.9, 6.10, 6.11, 8.1 do 8.12 Sporazum o tehničnih ovirah 14.2 do 14.4, v trgovini Priloga 2 Sporazum o izvajanju VI. člena 17.4 do 17.7 GATT 1994 Sporazum o izvajanju VII. člena 19.3 do 19.5, GATT 1994 Priloga II.2(f), 3,9,21 Sporazum o subvencijah in 4.2 do 4.12, 6.6, 7.2 izravnalnih ukrepih do 7.10, 8.5, opombapod črto 35, 24.4, 27.7, Priloga V Splošni sporazum o trgovini s storitvami XXII:3, XXIII:3 Priloga o finančnih storitvah 4 Priloga o storitvah zračnega prevoza 4 Odločitev o določenih postopkih reševanja sporov za GATS 1 do 5" Seznam pravil in postopkov v tem dodatku vsebuje določbe, v katerih je lahko v tej zvezi ustrezen le del določbe. Katerakoli posebna ali dodatna pravila ali postopki v večstranskih trgovinskih sporazumih, kot jih določijo pristojni organi vsakega sporazuma in kot je sporočeno DSB. 1. Pri svojem obravnavanju ugotovitveni svet upošteva ustrezne določbe tega dogovora. Poleg tega veljajo naslednji delovni postopki. 2. Ugotovitveni svet se sestaja na zaprtih zasedanjih. Stranke v sporu ter zainteresirane strani smejo biti prisotne na zasedanjih le, če jih povabi ugotovitveni svet. 3. Razprave v ugotovitvenem svetu in dokumentacija, ki mu je predložena, so zaupne. Nič v tem dogovoru ne preprečuje stranki v sporu, da ne razkriva svojega mnenja javnosti. Članice informacijo, označeno kot zaupno, ki jo je dala ugotovitvenemu svetu druga članica, obravnavajo kot tako. Če stranka v sporu da zaupno inačico svojih pisnih vlog ugotovitvenemu svetu, mora tudi na zahtevo članice zagotoviti povzetek informacij, ki ni zaupen, ki jih vsebujejo njene vloge in so lahko razkrite javnosti. 4. Pred prvim vsebinskim zasedanjem ugotovitvenega sveta s strankami stranke v sporu predajo pisne vloge, v katerih predstavijo dejstva o primeru in svoje argumente. 5. Na prvem vsebinskem zasedanju s strankami ugotovitveni svet pozove stranko, ki je tožbo vložila, da predstavi svojo zadevo. Zatem, še vedno pa na istem zasedanju, stranka, proti kateri je bila tožba vložena, predstavi svoje poglede. 6. Vse tretje strani, ki so DSB sporočile svoj namen, se pisno povabijo, da predstavijo svoje poglede na seji prvega vsebinskega srečanja ugotovitvenega sveta, ki je sklican v ta namen. Vse tretje strani so lahko ves čas prisotne na seji. 7. Formalne zavrnitve tožb se dajo na drugem vsebinskem zasedanju ugotovitvenega sveta. Tožena stranka ima pravico, da nastopi prva, sledi ji tožeča stranka. Stranke pred tem zasedanjem ugotovitvenemu svetu dajo pisne zavrnitve. 8. Ugotovitveni svet lahko strankam kadarkoli zastavi vprašanja in jih prosi za pojasnila, bodisi med zasedanjem s strankami ali pisno. 9. Stranke v sporu in tretje strani, pozvane, da predstavijo svoje poglede v skladu z 10. členom, ugotovitvenemu svetu dajo na razpolago pisno inačico svojih ustnih izjav. 10. Zaradi popolne preglednosti morajo biti predstavitve vlog, zavrnitve in izjave, omenjene od petega do devetega odstavka, opravljene v prisotnosti strank. Dodatno k temu, mora biti vsaka pisna vloga stranke, vključno s pripombami k opisnemu delu poročila in odgovorom na vprašanja, ki jih je zastavil ugotovitveni svet, na razpolago drugi strani ali stranem. 11. Vsi dodatni postopki, specifični za ugotovitveni svet. 12. Predlagani časovni razpored za delo ugotovitvenega sveta: text="(a) Prejem prvih pisnih vlog strank:

(1)tožeča stranka: 3-6 tednov

(2)tožena stranka: 2-3 tedne (b) Datum, čas in kraj prvega vsebinskega zasedanja s strankami; seja s tretjimi stranmi: 1-2 tedna (c) Prejem pisnih zavrnitev strank: 2-3 tedne (d) Datum, čas in kraj drugega vsebinskega zasedanja s strankami: 1-2 tedna (e) Vročitev opisnega dela poročila strankam: 2-4 tedne (f) Prejem pripomb strank k opisnemu delu poročila: 2 tedna (g) Vročitev vmesnega poročila za stranke, vključno z ugotovitvami in sklepi: 2-4 tedne (h) Končni rok za zahtevo stranke za proučitev dela(-ov) poročila: 1 teden (i) Obdobje proučitve ugotovitvenega sveta, vključno z možnimi dodatnimi zasedanji s strankami: 2 tedna (j) Vročitev končnega poročila strankam v sporu: 2 tedna (k) Pošiljanje končnega poročila članicam: 3 tedne" Gornji časovni razpored se lahko spremeni zaradi nepredvidenih dogodkov. Če je potrebno, se določijo dodatna zasedanja s strankami. Ta pravila in postopke uporabljajo skupine strokovnjakov v skladu z določbami drugega odstavka 13. člena. 1. Skupine strokovnjakov so pod pristojnostjo ugotovitvenega sveta. O njihovih mandatih in podrobnih delovnih postopkih odloča ugotovitveni svet in mu poročajo. 2. Sodelovanje v skupinah strokovnjakov je omejeno na osebe s poklicnim ugledom in izkušnjami na obravnavanem področju. 3. Državljani strank v sporu ne smejo brez soglasja strank v sporu sodelovati v skupini strokovnjakov, razen v izjemnih okoliščinah, če ugotovitveni svet meni, da drugače ni mogoče zadostiti potrebi po posebnem znanstvenem znanju. Vladni uradniki strank v sporu ne smejo sodelovati v skupini strokovnjakov. Člani skupin strokovnjakov delujejo v lastnem svojstvu in ne kot vladni predstavniki, niti ne kot predstavniki katerekoli organizacije. Vlade ali organizacije jim zaradi tega ne smejo dajati navodil v zvezi z zadevo, ki jo obravnavajo skupine strokovnjakov. 4. Skupine strokovnjakov se lahko posvetujejo in poiščejo informacije iz kateregakoli vira, ki se jim zdi ustrezen. Preden skupina strokovnjakov poišče tako informacijo ali nasvet iz vira, ki je pod jurisdikcijo članice, o tem obvesti vlado te članice. Vsaka članica mora nemudoma in v celoti izpolniti zahtevo za informacijo skupine strokovnjakov, za katero ta skupina meni, da je potrebna in primerna. 5. Stranke v sporu imajo dostop do vseh ustreznih informacij, danih skupini strokovnjakov, razen če so zaupne. Zaupne informacije, dane skupini strokovnjakov, ne smejo biti razkrite brez formalnega dovoljenja vlade, organizacije ali osebe, ki je dala informacijo. Če tako informacijo zahteva skupina strokovnjakov, skupina pa ne dobi dovoljenja za razkritje, mora vlada, organizacija ali oseba, ki informacijo daje, priskrbeti povzetek informacije, ki ni zaupen. 6. Skupina strokovnjakov da osnutek poročila strankam v sporu z namenom, da pridobi njihove pripombe in jih primerno upošteva v končnem poročilu, ki ga prav tako da strankam v sporu, ko je predloženo ugotovitvenemu svetu. Končno poročilo skupine strokovnjakov je le svetovalno. Članice se sporazumejo, kot sledi: A. Cilji (i) Namen mehanizma za proučitev trgovinske politike (Trade Policy Review Mechanism, v nadaljnjem besedilu TPRM) je prispevati k boljšemu izvajanju pravil, disciplin in obvez vseh članic na podlagi mnogostranskih trgovinskih sporazumov in, če je primerno, večstranskih trgovinskih sporazumov in k učinkovitejšemu delovanju mnogostranskega trgovinskega sistema z doseganjem večje preglednosti in razumevanja trgovinske politike in prakse članic. Temu primerno proučitveni mehanizem omogoča redno skupno ugotavljanje in presojo celotne trgovinske politike in prakse posameznih članic in njunega vpliva na delovanje mnogostranskega trgovinskega sistema. Toda ni namen, da je podlaga za uveljavitev določenih obveznosti na podlagi sporazumov ali v zvezi s postopki reševanja sporov ali da se uvedejo nove obveze članic v zvezi s trgovinsko politiko. (ii) Presoja, ki se opravlja na podlagi proučitvenega mehanizma, se opravi v ustrezni meri glede na ozadje širših gospodarskih in razvojnih potreb, politike in ciljev določene članice kakor tudi v zvezi z zunanjim okoljem. Toda naloga proučitvenega mehanizma je proučiti vpliv trgovinske politike in prakse članice na mnogostranski trgovinski sistem. B. Domača preglednost Članice priznavajo nedvomno vrednost domače preglednosti vladnega odločanja o zadevah trgovinske politike glede na gospodarstvo članic in mnogostranski trgovinski sistem in soglašajo s spodbujanjem in razvojem večje preglednosti v njihovem lastnem sistemu in priznavajo, da mora biti izvajanje domače preglednosti prostovoljno ob upoštevanju pravnega in političnega sistema vsake članice. C. Postopki proučitve (i) Ustanovi se Organ za proučitev trgovinske politike (Trade Policy Review Body, v nadaljnjem besedilu TPRB) z namenom proučevanja trgovinske politike. (ii) Trgovinska politika in praksa vseh članic sta predmet občasne proučitve. Vpliv posameznih članic na delovanje mnogostranskega trgovinskega sistema, ki je določen na podlagi njihovega deleža v svetovni trgovini v preteklem obdobju, je prevladujoči dejavnik pri odločitvi o pogostosti takih proučitev. Prvi štirje trgovinski subjekti, ki se na ta način določijo (pri čemer se Evropska skupnost šteje kot en subjekt) so predmet proučitve vsaki dve leti. Naslednjih šestnajst je predmet proučitve vsaka štiri leta. Druge članice se proučijo vsakih šest let, razen najmanj razvitih držav članic, za katere se lahko določi daljše obdobje. Razume se, da proučitev subjektov, ki imajo skupno zunanjo politiko, ki se nanaša na več kot eno članico, obravnava vse elemente politike, ki vplivajo na trgovino, vključno z ustrezno politiko in prakso posameznih članic. Izjemoma lahko ob spremembah v trgovinski politiki članice ali praksi, ki bi znatno vplivala na njene trgovinske partnerice, TPRB od določene članice po posvetovanju zahteva, da predčasno opravi naslednjo proučitev. (iii) Razprave na sestankih TPRB so v skladu s cilji, ki so določeni v odstavku A. Bistvo teh razprav je trgovinska politika in praksa članic, ki so predmet presoje na podlagi proučitvenega mehanizma. (iv) TPRM oblikuje temeljni načrt za izvedbo proučitev. Lahko tudi razpravlja in upošteva popravljena poročila članic. TPRB sprejme program proučitev za vsako leto v posvetovanju z neposredno prizadetimi članicami. V posvetovanju s članico ali članicami v postopku proučevanja lahko predsedujoči izbere razpravljavce, ki pričnejo razprave v TPRB, razpravljajo pa v svojem imenu. (v) Delo TPRB temelji na teh dokumentih: (a) celovitem poročilu, na katero se nanaša odstavek D, ki ga predloži članica ali članice v postopku proučevanja; (b) poročilu, ki ga sestavi Sekretariat na svojo odgovornost na podlagi informacij, ki so mu na razpolago, in na podlagi tistih, ki jih je dala določena članica ali članice. Sekretariat zahteva pojasnila od določene članice ali članic v zvezi s trgovinsko politiko in prakso. (vi) Poročila članice v postopku proučitve in Sekretariata skupaj z zapisniki ustreznih zasedanj TPRB se objavijo takoj po proučitvi. (vii) Ti dokumenti se pošljejo Ministrski konferenci, da se seznani z njimi. D. Poročanje Z namenom, da bi dosegli največjo možno stopnjo preglednosti, vsaka članica redno pošilja poročila TPRB. Celovita poročila morajo opisati trgovinsko politiko in prakso določene članice ali članic na podlagi dogovorjene oblike, o kateri odloča TPRB. Ta oblika mora najprej temeljiti na Modelu za poročila držav, ki ga je določil Sklep z dne 19. julija 1989 (BISD 36S/406-409), dopolnjen tako, da zajema tudi sporazume iz Aneksa 1 in, če je primerno, tudi večstranske trgovinske sporazume. To obliko poročanja lahko TPRB spremeni glede na pridobljene izkušnje. Med proučitvami članice predložijo kratka poročila, če znatno spremenijo trgovinsko politiko; letna poročila o statističnih podatkih se predložijo v dogovorjeni obliki. Posebej se upoštevajo težave članic najmanj razvitih držav pri pripravi teh poročil. Sekretariat zagotovi tehnično pomoč na zahtevo članic držav v razvoju, še zlasti članicam najmanj razvitih držav. Informacije, ki jih vsebujejo poročila morajo biti čim bolj usklajene z notifikacijami na podlagi določb mnogostranskih trgovinskih sporazumov in, če je primerno, z večstranskimi trgovinskimi sporazumi. E. Razmerje z določbami GATT 1994 in GATS, ki se nanašajo na plačilnobilančne določbe Članice priznavajo potrebo, da čim bolj zmanjšajo breme vlad v zvezi s posvetovanji o plačilnobilančnih določbah GATT 1994 ali GATS. S tem namenom predsedujoči TPRB v soglasju s prizadeto članico ali članicami in predsedujočim Odbora za plačilnobilančne omejitve oblikuje upravne rešitve, ki bodo uskladile običajen potek proučevanj trgovinske politike s časovno razporeditvijo plačilnobilančnih posvetovanj, ki pa ne odlagajo proučitev trgovinske politike za več kot 12 mesecev. F. Presoja mehanizma TPRB opravi presojo delovanja TPRM najpozneje v petih letih od začetka veljavnosti Sporazuma o ustanovitvi WTO. Rezultati presoje se predložijo Ministrski konferenci. Pozneje lahko TPRM opravi presojo v časovnih presledkih, ki jih določi sam ali zahteva Ministrska konferenca. G. Pregled razvoja v mednarodnem trgovinskem okolju TPRB letno pregleda razvoj mednarodnega trgovinskega okolja, ki vpliva na mnogostranski trgovinski sistem. V podporo temu pregledu je letno poročilo generalnega direktorja, ki vsebuje poglavitne dejavnosti WTO in poudarja pomembnejša vprašanja politike, ki vplivajo na trgovinski sistem.