32. člen MMSTO

32.1 Nobena druga dejavnost proti subvenciji druge članice ni možna, razen tiste, ki je v skladu z določbami GATT 1994, kot jih razlaga ta sporazum.(56) 32.2 Noben pridržek glede katerekoli določbe tega sporazuma ni možen brez soglasja drugih članic. 32.3 Pod pogoji četrtega odstavka se določbe tega sporazuma nanašajo na preiskave in proučitve obstoječih ukrepov, ki so v uporabi ali se začnejo uporabljati na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico ali po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico. 32.4 Za namene tretjega odstavka 21. člena za obstoječe izravnalne ukrepe velja, da so se začeli uporabljati najprej na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, razen če domača veljavna zakonodaja članice na ta dan že vsebuje tako določbo, kot je določena v tem odstavku. 32.5 Najpozneje do dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico vsaka članica stori vse potrebno v splošnem ali konkretnem pomenu, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje, predpisov in upravnih postopkov z določbami tega sporazuma, kakor se te uporabljajo za določeno članico. 32.6 Vsaka članica obvesti Odbor o vsaki spremembi v zakonih in predpisih, ki so pomembni za ta sporazum, kakor tudi v izvajanju teh zakonov in predpisov. 32.7 Odbor letno prouči izvajanje in uporabo tega sporazuma ob upoštevanju njegovih ciljev. Odbor letno poroča Svetu za trgovino z blagom v vmesnem obdobju, na katero se nanaša posamezna proučitev. 32.8 Priloge so sestavni del tega sporazuma. (a) Vlada neposredno daje subvencije podjetju ali industriji na podlagi izvoznih rezultatov. (b) Razne oblike zadrževanja deviz ali podobna praksa, ki vključuje nagrado za izvoz. (c) Stroški notranjega prevoza in prevoza blaga za izvoz, ki jih določi ali odobri vlada pod ugodnejšimi pogoji kot za domače pošiljke. (d) Če vlade ali njihove agencije na podlagi programov, ki jih vlade odobrijo, neposredno ali posredno dobavljajo blago ali storitve iz uvoza za potrebe proizvodnje za izvoz, pod pogoji, ki so ugodnejši od dobav enakih ali neposredno konkurenčnih proizvodov ali storitev za potrebe proizvodnje za domačo porabo, če so (pri proizvodih) taki pogoji ugodnejši od obstoječih komercialnih pogojev(57) za njihove izvoznike na svetovnih trgih. (e) Popolna ali delna oprostitev ali odlog plačila neposrednih davkov(58), ki so v neposredni zvezi z izvozom, ali dajatev socialnega zavarovanja, ki so plačane ali pa bi jih morala plačati industrijska ali trgovinska podjetja(59). (f) Dajanje posebnih popustov v neposredni povezavi z izvozom ali izvoznimi dosežki, ki so višji in poleg tistih, ki se dajejo proizvodnji za domače potrebe pri izračunavanju osnove za plačilo neposrednih davkov. (g) Oprostitev ali odlog posrednih davkov(58) v zvezi s proizvodnjo in distribucijo proizvodov za izvoz, ki je večja od dajatev, ki se plačujejo v zvezi s proizvodnjo in distribucijo enakih proizvodov, ko se ti prodajajo za domačo porabo. (h) Oprostitev, odlog ali prenos fazne kumulative posrednih davkov(58) za blago in storitve, ki se porabijo v proizvodnji proizvodov za izvoz, ki pa so večji od oprostitev, odloga ali prenosa podobne fazne kumulative za blago in storitve, ki se uporabljajo v proizvodnji blaga za domačo porabo, toda pod pogojem, da so take oprostitve dovoljene za izvoženo blago, ne pa tudi za blago za domačo porabo, če se običajno fazna kumulativa posrednih davkov računa le za inpute, ki se porabijo samo v proizvodnji blaga za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada).(60) Ta točka se razlaga v skladu z navodili o porabi inputov v proizvodnji, ki so določeni v Prilogi II. (i) Odlog ali povračilo uvoznih dajatev,(58) ki so višje od tistih, ki se plačujejo za uvoženi input, in se porabi v proizvodnji za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada); toda pod pogoji, da lahko podjetje v določenih primerih porabi enako količino domačih inputov, ki je enake kakovosti in značilnosti kot uvoženi inputi, kot nadomestitev, da bi bila na ta način deležna enakih ugodnosti, če se uvoz in nanj vezan izvoz opravita v razumnem obdobju, ki pa ne sme biti daljše od dveh let. Ta odstavek se razlaga v povezavi z navodili o porabi inputov v proizvodnji, ki jih vsebuje Priloga II, in navodili o ugotavljanju sistemov povračil uvoznih dajatev z uporabo nadomeščanja uvoza kot oblike izvozne subvencije iz Priloge III. (j) Če vlada (ali posebna ustanova, ki jo vlada nadzoruje) daje jamstva za izvozna posojila ali zavarovanja in zavarovanja ali jamstva proti naraščanju stroškov izvoženih proizvodov ali za prevzem tečajnih razlik po diskontnih stopnjah, ki ne pokrivajo dolgoročnih tekočih stroškov in izgub omenjenih programov. (k) Dotacije vlad (ali posebnih ustanov, ki jih nadzorujejo in/ali ki imajo pooblastila vlade) izvoznih posojil po obrestnih merah, ki so pod ravnijo tistih, ki jih vlade plačujejo za uporabo takih sredstev (ali ki bi jih morale plačevati, če bi si izposojevale kapital na mednarodnem trgu kapitala za pridobitev sredstev z enako dobo in drugimi posojilnimi pogoji, določenimi v enaki valuti kot izvozna posojila), ali prevzem plačila stroškov, v celoti ali deloma, stroškov, ki so jih imeli izvozniki ali finančne ustanove pri pridobivanju posojil, če je namen tega, da se zagotovi materialna prednost pri pogojih izvoznih posojil. Vendar to izvozno kreditiranje ne velja za prepovedano izvozno subvencijo v skladu s tem sporazumom, če je članica pogodbenica mednarodnega akta o vladnih izvoznih posojilih, katerega pogodbenic je 12 izvirnih članic tega sporazuma od 1. januarja 1979 (ali nasledstvenega akta, ki so ga sprejele te izvirne članice), ali če članica v praksi uporablja določbe tega akta, ki se nanašajo na obrestne mere, če je njena praksa izvoznega kreditiranja v skladu z omenjenimi določbami. (l) Katerakoli druga dajatev na javni račun, ki pomeni izvozno subvencijo v smislu XVI. člena GATT 1994. 1. Programi povračil posrednih davkov lahko dopuščajo oprostitev, odlog ali prenos faznih kumulativ posrednih davkov, ki se nanašajo na inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada). Podobno temu lahko tudi programi povračil uvoznih dajatev dopuščajo odlog ali povračilo uvoznih dajatev, ki se plačujejo v zvezi z inputi, ki se porabijo v proizvodnji izvoznega proizvoda (ob normalnem upoštevanju izpada). 2. Ponazoritveni seznam izvoznih subvencij, ki ga vsebuje Priloga I k temu sporazumu, uporablja izraz “inputi, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz” v odstavkih (h) in (i). Glede na odstavek (h) lahko programi povračil posrednih davkov pomenijo izvozno subvencijo do te mere, da pomeni oprostitev, odlog ali prenos faznih posrednih davkov, ki presegajo zneske takih davkov, ki se dejansko plačujejo za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz. Glede na odstavek (i) lahko programi povračil uvoznih dajatev pomenijo izvozno subvencijo v taki meri, ki pomeni odlog ali povračilo uvoznih dajatev, ki presega tiste, ki se dejansko plačujejo za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz. Odstavka predpisujeta, da je treba upoštevati normalen izpad pri ugotavljanju porabe inputov v proizvodnji za izvoz. Odstavek (i) se prav tako ustrezno nanaša na nadomestitev uvoza. Pri ugotavljanju, ali se inputi porabijo v proizvodnji za izvoz kot del preiskave zaradi uvedbe izravnalnih carin na podlagi tega sporazuma, preiskovalne oblasti ravnajo tako: 1. Če se sumi, da obstaja program povračila posrednih davkov ali povračila uvoznih dajatev, ki pomeni subvencijo zaradi prevelikega povračila posrednih davkov in uvoznih dajatev za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz, preiskovalne oblasti najprej ugotovijo, ali vlada članice izvoznice ima oziroma izvaja postopke za ugotavljanje, kateri inputi se porabijo v proizvodnji za izvoz in v kakšnih količinah. Če se ugotovi, da se taki postopki izvajajo, preiskovalne oblasti ugotovijo, ali je ta postopek racionalen, učinkovit glede na namen in ali temelji na splošno sprejeti trgovinski praksi v državi izvoza. Preiskovalne oblasti lahko menijo, da je treba opraviti določene praktične preizkuse v skladu s šestim odstavkom 12. člena, da bi preverili informacije oziroma da bi se zadovoljili, da se postopek učinkovito uporablja. 2. Če takega postopka ni oziroma če ni razumen ali če se ugotovi, da je predpisan in da je razumen, vendar se ne izvaja ali pa se ne izvaja učinkovito, je potrebna nadaljnja preiskava članice izvoznice na podlagi dejanskih inputov, da bi bilo možno ugotoviti, ali je prišlo do prevelikega plačila. Če preiskovalne oblasti menijo, da je potrebno, se opravi nadaljnja preiskava v skladu s prvim odstavkom. 3. Preiskovalne oblasti morajo obravnavati inpute kot fizične sestavine, če so kot taki porabljeni v proizvodnji in so fizične sestavine proizvoda za izvoz. Članice ugotavljajo, da ni nujno, da je input sestavina končnega proizvoda v enaki obliki, kot je sestavina na začetku proizvodnega postopka. 4. Pri ugotavljanju količine določenega inputa, ki se porabi v proizvodnji za izvoz, je “normalno upoštevanje izpada” kategorija, ki jo je treba upoštevati, tak izpad pa je treba obravnavati, kot da je porabljen v proizvodnji za izvoz. Izraz “izpad” se nanaša na tisti del določenega inputa, ki nima nobene samostojne vloge v proizvodnem procesu, se ne porabi v proizvodnji za izvoz (zaradi neučinkovitosti) in isti proizvajalec tega ne more ponovno porabiti ali prodajati. 5. Ko preiskovalne oblasti presojajo, ali je upoštevanje izpada “normalno”, upoštevajo naravo proizvodnje, povprečno izkušenost določene industrije v državi izvoza ter druge ustrezne tehnične dejavnike. Preiskovalne oblasti tudi upoštevajo, da je pomembno, ali so oblasti članice izvoznice ustrezno izračunale obseg izpada z namenom, da se upošteva pri vračilu ali odlogu davkov ali carin. Sistemi povračil uvoznih dajatev lahko omogočajo povračilo uvoznih dajatev za inpute, ki se porabijo v proizvodnem procesu nekega drugega proizvoda, ki pri izvozu vsebuje domače inpute z enako kakovostjo in značilnostmi, kot jih imajo uvozni inputi, ki so nadomeščeni z domačimi inputi. Na osnovi odstavka (i) Ponazoritvenega seznama izvoznih subvencij v Prilogi I lahko imajo sistemi povračil uvoznih dajatev, ki vključujejo nadomestitev uvoza, naravo izvozne subvencije do višine presežka povrnjenih uvoznih dajatev nad tisto višino, ki je prvotno plačana za uvožene inpute in za katere se dejansko zahteva povračilo. Pri proučevanju kateregakoli sistema povračil, ki vključuje nadomestitev uvoza kot del preiskave glede možne uvedbe izravnalne carine na podlagi tega sporazuma, preiskovalne oblasti ravnajo tako: 1. Odstavek (i) Ponazoritvenega seznama določa, da lahko inputi domačega trga nadomestijo uvozne inpute v proizvodnji za izvoz pod pogojem, da so taki inputi enaki po količini in da imajo enake značilnosti kakor nadomeščeni uvozni inputi. Obstoj sistema kontrole je pomemben, ker omogoča vladi članice izvoznice, da zagotovi in prikaže, da količina inputov, za katero se zahteva povračilo dajatev, ne presega enake količine proizvodov za izvoz v kakršnikoli obliki in da ne obstaja povračilo uvoznih dajatev, ki presega tiste, ki so prvotno plačane za določene uvozne inpute. 2. Če se sumi, da sistem povračil uvoznih dajatev, ki vključuje nadomestitev uvoza, pomeni subvencijo, morajo preiskovalne oblasti najprej ugotoviti, ali ima vlada članice izvoznice in ali izvaja postopek kontrole. Če se ugotovi, da se ta izvaja, tedaj preiskovalne oblasti ugotovijo, ali je postopek kontrole razumen, učinkovit glede na namen, in ali temelji na splošno sprejeti trgovinski praksi v državi izvoza. Do mere, do katere se ugotovi, da so postopki opravili preizkus in se učinkovito izvajajo, se domneva, da subvencija ne obstaja. Preiskovalne oblasti lahko v skladu s šestim odstavkom 12. člena presodijo, da je treba opraviti določene praktične preizkuse, da bi lahko preverili informacije oziroma da bi se lahko zadovoljili, da se kontrolni postopki učinkovito izvajajo. 3. Če kontrolnih postopkov ni ali če niso razumni ali če taki postopki so in se presodi da so razumni, vendar se ne izvajajo ali pa se ne izvajajo učinkovito, se lahko domneva, da obstaja subvencija. V takih primerih članica izvoznica posebej na podlagi dejanskih transakcij ugotovi, ali morebiti ni prišlo do presežnega plačila. Če preiskovalne oblasti menijo, da je potrebno, lahko opravijo dodatne poizvedbe v skladu z drugim odstavkom. 4. Obstoj sistema povračil uvoznih dajatev z vključitvijo nadomestitve uvoza, ki dovoljuje izvoznikom, da izbirajo določene pošiljke iz uvoza, na podlagi katerih zahtevajo povračila uvoznih dajatev, sam po sebi ne pomeni, da gre za subvencioniranje. 5. Domneva se, da obstajajo presežna povračila uvoznih dajatev v smislu odstavka (i), če vlada plačuje obresti na zneske, ki so izplačani na osnovi sistema povračil do višine obresti, ki so dejansko plačane ali pa jih je treba plačati. 1. Kakršenkoli izračun višine subvencije za namene prvega (a) odstavka 6. člena je treba opraviti v smislu stroška vlade, ki daje subvencijo. 2. Z izjemo določb od tretjega do petega odstavka pri ugotavljanju, ali celotna višina subvencioniranja presega 5 odstotkov vrednosti proizvoda, se izračuna vrednost proizvoda kot celotna vrednost prodaje podjetja, ki je dobilo subvencije(63) v zadnjih 12 mesecih, za katere so na voljo podatki o prodaji, vendar pred obdobjem, za katero je subvencija dana.(64) 3. Če se subvencija navezuje na proizvodnjo ali prodajo določenega proizvoda, se vrednost proizvoda izračuna kot celotna vrednost prodaje podjetja, ki je dobilo subvencije, tega proizvoda v zadnjih 12 mesecih, za katere so na voljo podatki o prodaji, ki pa je obdobje pred tistim, za katero je subvencija dana. 4. Če gre za podjetje na začetku poslovanja in je dobilo subvencije, se domneva, da obstaja resno ogrožanje, če celotna stopnja subvencioniranja presega 15 odstotkov celote vloženih sredstev. Za namene tega odstavka začetno obdobje ne more biti daljše od prvega leta proizvodnje.(65) 5. Če podjetje, ki je dobilo subvencije, obstaja v državi z gospodarstvom z visoko inflacijo, se vrednost proizvoda podjetja izračuna na podlagi celotne prodaje (ali prodaje določenega proizvoda, če je subvencija vezana) v prejšnjem koledarskem letu z indeksom, ki temelji na stopnji inflacije v zadnjih 12 mesecih pred tistim mesecem, v katerem je bila dana subvencija. 6. Pri določanju celotne stopnje subvencioniranja v danem letu se subvencije, ki se dajejo v okviru različnih programov in jih dajejo različne oblasti na območju članice, seštevajo. 7. Subvencije, ki so dane pred dnevom začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, katerih koristi so namenjene prihodnji proizvodnji, se vključijo v celotno višino subvencioniranja. 8. Subvencije, ki niso izpodbojne v smislu ustreznih določb tega sporazuma, se ne vključujejo v izračun višine subvencije za potrebe prvega (a) odstavka 6. člena. 1. Vsaka članica sodeluje pri zbiranju dokazov, ki naj jih prouči ugotovitveni svet po postopkih na podlagi četrtega do šestega odstavka 7. člena. Stranke v sporu in katerakoli tretja država Članica, ki ima interes, DSB obvesti takoj, ko se sproži uporaba četrtega odstavka 7. člena, o organizaciji, odgovorni za izvajanje te določbe na njenem območju in za postopke, ki se uporabijo, da se zadovoljijo zahteve po informacijah. 2. Ko se zadeve dajo DSB v obravnavo na podlagi četrtega odstavka 7. člena, DSB na zahtevo sproži postopek za pridobivanje takih informacij od vlade članice, ki določeno subvencijo daje, za katere meni, da so potrebne, da se ugotovijo obstoj in višina subvencioniranja, vrednost skupne prodaje podjetja, ki subvencijo dobiva, kakor tudi informacije, ki so potrebne, da se analizirajo škodljivi učinki, ki jih povzroča subvencionirani proizvod.(66) Ta postopek lahko vključuje, če je ustrezno, tudi postavljanje vprašanj vladi članice, ki subvencijo daje, in članici, ki se je pritožila, z namenom, da se zberejo informacije, kakor tudi da se zberejo pojasnila v zvezi s tistimi informacijami, ki so strankam v sporu že na razpolago na podlagi postopkov notifikacije, ki jih določa VII. del.(67) 3. Glede učinkov na trgih tretjih držav lahko stranka v sporu zbira informacije, vključno z vprašanji vladi tretje države članice, ki so potrebne, da se ugotovijo škodljivi učinki, ki drugače niso na voljo na razumen način iz virov članice, ki se pritožuje oziroma članice, ki subvencijo daje. Ta del postopka se izvaja tako, da se tretji državi članici ne povzročajo nepotrebna bremena. Zlasti se od take članice ne pričakuje, da bi pripravila tržno ali cenovno analizo posebej za ta namen. Informacije, ki naj se dajo, so tiste, ki so že na voljo ali jih lahko ta članica enostavno dobi (t.j. zadnji statistični podatki, ki so jih že zbrale statistične službe, a še niso objavljeni, podatki carine o uvozu in prijavljenih vrednostih določenih proizvodov itd.). Toda če se določena stranka v sporu loti natančne tržne analize na svoje stroške, morajo oblasti tretje države članice omogočiti, da osebe ali podjetja to nalogo opravijo ter jim morajo zagotaviti dostop do vseh informacij, ki jih vlada običajno ne obravnava kot zaupne. 4. DSB določi predstavnika, ki skrbi za izvajanje postopka zbiranja informacij. Edina naloga takega predstavnika je, da skrbi za časovno ustrezno pridobivanje informacij, ki so potrebne za lažjo nadaljnjo mnogostransko obravnavo spora. Predstavnik predlaga zlasti načine najučinkovitejšega pridobivanja informacij ter spodbuja sodelovanje določenih strani. 5. Postopek zbiranja informacij, ki je določen od drugega do četrtega odstavka, je treba končati v 60 dneh od dneva, ko je zadeva poslana DSB v skladu s četrtim odstavkom 7. člena. Informacije, ki se zberejo v tem postopku, se pošljejo ugotovitvenemu svetu, ki ga ustanovi DSB v skladu z določbami X. dela. Te informacije naj bi med drugim vključevale podatke, ki se nanašajo na višino sporne subvencije (po možnosti tudi vrednost celotne prodaje podjetij, ki subvencijo dobivajo), cene subvencioniranega proizvoda, cene nesubvencioniranega proizvoda, cene drugih dobaviteljev na trgu, spremembe v dobavah subvencioniranega proizvoda na trgu in spremembe v tržnih deležih. Vsebovale naj bi tudi dokaze, ki pobijajo trditve, kakor tudi take dopolnilne informacije, za katere ugotovitveni svet meni, da so pomembne pri oblikovanju sklepov. 6. Če članica, ki subvencijo daje, in/ali tretja država članica ne sodeluje pri zbiranju informacij, članica, ki se je pritožila, predloži zadevo na podlagi informacij, ki jih ima sama, skupaj z dejstvi in okoliščinami, ki se nanašajo na nesodelovanje prej omenjenih članic. Če informacije niso na voljo zaradi nesodelovanja omenjenih članic, lahko ugotovitveni svet pripravi poročilo s pomočjo najboljših informacij, s katerimi razpolaga. 7. Pri oblikovanju sklepov lahko ugotovitveni svet sprejme negativne sklepe zaradi primerov nesodelovanja katerekoli stranke pri zbiranju informacij. 8. Pri odločanju o tem, ali bo uporabil najboljše razpoložljive informacije ali negativne sklepe, ugotovitveni svet upošteva nasvete predstavnika DSB, ki je imenovan v skladu s četrtim odstavkom, o upravičenosti določenih zahtev po informacijah in o prizadevanjih posameznih strank, da zadovoljijo te zahteve kooperativno in pravočasno. 9. Pri zbiranju informacij ne sme nič ovirati ugotovitvenega sveta, da pridobi take dodatne informacije, za katere meni, da so bistvene za pravilno rešitev spora in niso bile dovolj raziskane v postopku. Toda ugotovitveni svet ne bi smel zahtevati dopolnilnih informacij z namenom dopolnitve poročila tako, da bi informacije dajale podporo določeni stranki, pomanjkanje te informacije pa je rezultat nerazumnega nesodelovanja te stranke pri zbiranju informacij. 1. Po začetku preiskave se oblasti članice izvoznice in znana zainteresirana podjetja obvestijo o namenu, da se izvaja preiskava na kraju samem. 2. Če obstaja namen, da se v izjemnih primerih vključijo v preiskovalno skupino nevladni izvedenci, je treba o tem obvestiti podjetja in oblasti članice izvoznice. Za take nevladne izvedence bi morale veljati učinkovite sankcije, če bi zlorabili zaupnost. 3. Pridobivanje izrecnega soglasja določenih podjetij v članici izvoznici, preden je obisk dokončno določen, naj bi postala običajna praksa. 4. Takoj po pridobitvi soglasja določenih podjetij preiskovalne oblasti obvestijo oblasti članice izvoznice o imenih in naslovih podjetij, ki jih nameravajo obiskati, in o dogovorjenih datumih. 5. Obvestilo mora biti dano podjetjem dovolj zgodaj pred obiskom. 6. Obiski v zvezi z razlago vprašalnikov se opravijo le na zahtevo izvoznega podjetja. Ob taki zahtevi so lahko preiskovalne oblasti podjetju na razpolago; tak obisk pa je možen le, če: (a) oblasti članice uvoznice obvestijo predstavnike vlade določene članice in (b) ta ne nasprotuje takemu obisku. 7. Ker je osnovni namen preiskave na kraju samem preverjati informacije, ki so že pridobljene ali ugotoviti nadaljnje podrobnosti, je treba tako preiskavo opraviti, ko prispe izpolnjeni vprašalnik, razen če podjetje soglaša z nasprotnim, in so preiskovalne oblasti obvestile vlado članice izvoznice o predvidenem obisku in ta temu ne nasprotuje; dalje, običajna praksa bi morala biti, da se podjetja pred obiskom obvestijo o naravi informacij, ki naj bi jih preverjali in o tem, ali se zahtevajo dodatne informacije, kar ne izključuje zahtev po nadaljnjih podrobnostih na kraju samem v luči pridobljenih informacij. 8. Na poizvedbe ali vprašanja, ki jih postavljajo oblasti ali podjetja članice izvoznice, ki pa so bistvenega pomena za preiskave na kraju samem, je treba po možnosti odgovoriti pred obiskom. Članice države v razvoju, ki niso predmet določb prvega (a) odstavka 3. člena pod pogoji drugega (a) odstavka 27. člena, so: (a) najmanj razvite države, ki jih kot take opredeljujejo Združeni narodi in so članice WTO; (b) za vsako od naštetih držav v razvoju, ki so članice WTO, se uporabljajo določbe, ki veljajo tudi za druge članice države v razvoju, v skladu z drugim (b) odstavkom 27. člena, ko bruto narodni dohodek na prebivalca doseže 1000 dolarjev letno:(68) Bolivija, Kamerun, Kongo, Slonokoščena obala, Dominikanska republika, Egipt, Gana, Gvatemala, Gvajana, Indija, Indonezija, Kenija, Maroko, Nikaragva, Nigerija, Pakistan, Filipini, Senegal, Šrilanka in Zimbabve. 1 V skladu z določbami XVI. člena GATT 1994 (opomba k XVI. členu) ter določbami Prilog od I do III tega sporazuma se kot subvencija ne šteje oprostitev plačila carin ali dajatev za proizvod, ki se izvaža, s katerimi so sicer obremenjeni enaki proizvodi, kadar so namenjeni domači porabi, ali odlog takih carin ali dajatev v zneskih, ki niso višji od tistih, ki so že zapadli v plačilo. 2 Objektivna merila in pogoji, ki se tu uporabljajo, pomenijo merila ali pogoje, ki so nepristranski in ne dajejo prednosti določenim podjetjem pred drugimi, ki so ekonomska po naravi, horizontalna po načinu uporabe, kot npr. število zaposlenih ali velikost podjetja. 3 V tej zvezi se upoštevajo tudi pogostost zavračanja ali potrjevanja vlog za subvencije in razlogi za take odločitve. 4 Ta standard je izpolnjen že tedaj, ko dejstva ne glede na pravno povezavo med subvencijo in izvoznimi rezultati kažejo, da dejansko obstaja povezava z realiziranim ali pričakovanim izvozom ali dohodki na podlagi izvoza. Samo dejstvo, da je subvencija dana podjetju, ki izvaža, še ne pomeni, da gre za izvozno subvencijo v smislu te določbe. 5 Ukrepi, ki jih Priloga I opredeljuje kot ukrepe, ki ne pomenijo izvozne subvencije, ne morejo biti prepovedani na podlagi te ali katerekoli druge določbe tega sporazuma. 6 Vse roke, ki se omenjajo v tem členu, je možno podaljšati z medsebojnim soglasjem. 7 Kot je določeno v 24. členu. 8 Če zasedanje DSB ni predvideno v tem času, se skliče posebno zasedanje za ta namen. 9 Ta izraz ne pomeni, da so dovoljeni protiukrepi, ki so nesorazmerni, glede na to, da so subvencije, ki jih obravnavajo te določbe, prepovedane. 10 Ta izraz ne pomeni, da so dovoljeni protiukrepi, ki so nesorazmerni, glede na to, da so subvencije, ki jih obravnavajo te določbe, prepovedane. 11 Izraz “škoda, povzročena domači industriji” se tu uporablja v enakem smislu kot v V. delu. 12 Izraz “izničenje ali omejevanje” se v tem sporazumu uporablja v enakem smislu kot v ustreznih določbah GATT 1994 ter se obstoj izničenja in omejevanja ugotavlja v skladu s prakso v zvezi z izvajanjem teh določb. 13 Izraz “resno ogrožanje interesov druge članice” se v tem sporazumu uporablja v enakem smislu kot v prvem odstavku XVI. člena GATT 1994 in vključuje tudi nevarnost resnega ogrožanja. 14 Celotna vrednost subvencioniranja se izračuna v skladu z določbami Priloge IV. 15 Ker se pričakuje, da bodo za trgovino s civilnimi letali veljala posebna mnogostranska pravila, se omenjena mejna vrednost v tem pododstavku ne nanaša na to področje. 16 Članice upoštevajo, da se pri financiranju, ki temelji na plačilu licenčnin za proizvodnjo civilnih letal, plačila ne realizirajo vedno s prodajo, ker je pod načrtovano, in da to samo po sebi ne pomeni resnega ogrožanja v smislu tega odstavka. 17 Razen če veljajo druga posebna mnogostranska pravila za trgovino s tem proizvodom ali surovino. 18 Dejstvo, da so določene okoliščine omenjene v tem odstavku, še ne pomeni, da imajo te okoliščine kak poseben pravni pomen na podlagi določb GATT 1994 ali določb tega sporazuma. Te okoliščine ne smejo biti osamljen pojav ter take, ki se redko pojavljajo ali pa so nepomembne. 19 Če se zahteva nanaša na subvencijo, za katero se domneva, da lahko povzroči resno ogrožanje v smislu prvega odstavka 6. člena, se lahko razpoložljivi dokazi resnega ogrožanja omejijo na dokaze o tem, ali so izpolnjeni pogoji prvega odstavka 6.člena. 20 Vse roke, ki se omenjajo v tem členu, je možno podaljšati z medsebojnim soglasjem. 21 Če zasedanje DSB v tem času ni predvideno, se skliče posebno zasedanje za ta namen. 22 Če zasedanje DSB v tem času ni predvideno, se skliče posebno zasedanje za ta namen. 23 Splošno je priznano, da članice uporabljajo vladno pomoč za različne namene in dejstvo, da taka pomoč ne izpolnjuje pogojev za obravnavo kot neizpodbojen ukrep na podlagi določb tega člena, samo po sebi ne omejuje članic, da dajejo take oblike pomoči. 24 Ker se pričakuje, da bodo za trgovino s civilnimi letali veljala posebna mnogostranska pravila, se določbe tega pododstavka ne nanašajo na to vrsto proizvoda. 25 Najpozneje v 18 mesecih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO Odbor za subvencije in izravnalne ukrepe, na katerega se sklicuje 24. člen (ki se v tem sporazumu imenuje Odbor), prouči uresničevanje določb drugega (a) pododstavka z namenom, da opravi vse potrebne spremembe, da bi izboljšal uresničevanje teh določb. Pri obravnavanju možnih sprememb Odbor pozorno prouči definicije kategorij, ki jih vsebuje ta pododstavek, v skladu z izkušnjami članic pri vodenju raziskovalnih programov kakor tudi z delom v drugih ustreznih mednarodnih ustanovah. 26 Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za bazične raziskovalne dejavnosti, ki jih neodvisno opravljajo visokošolske ali raziskovalne ustanove. Izraz “bazična raziskava” pomeni razširjanje splošnega znanstvenega in tehničnega znanja, ki ni vezano na industrijske ali trgovinske cilje. 27 Dovoljena raven neizpodbojne pomoči, na katero se nanaša ta pododstavek, se določi odvisno od celote nastalih ustreznih stroškov med trajanjem posameznega projekta. 28 Izraz “industrijska raziskava” pomeni načrtovano raziskavo ali kritično analizo, ki ima namen odkriti nova znanja, s ciljem, da je lahko tako znanje uporabno pri razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali lahko znatno izboljša že obstoječi proizvod, postopek ali storitev. 29 Izraz “predkonkurenčna razvojna dejavnost” pomeni spreminjanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt ali model za nov ali izboljšan proizvod, postopek ali storitev, ne glede, ali so namenjeni prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prvega prototipa, ki pa ni primeren za komercialno uporabo. Vključena so lahko tudi oblikovna zasnova in vzorec proizvoda, različice postopkov in storitev ter prve demonstracije ali poskusni projekti pod pogojem, da teh ni možno spremeniti ali uporabiti za industrijsko rabo ali trgovinsko izkoriščanje. Ne vključuje rutinskih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodne linije, proizvodnega postopka, storitev in drugih tekočih operacij, čeprav te spremembe lahko pomenijo izboljšave. 30 Pri programih, ki se nanašajo na industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojne dejavnosti, dovoljena raven neizpodbojne pomoči ne sme presegati enostavnega povprečja dovoljenih ravni neizpodbojne pomoči, ki se uporablja v zvezi z zgornjima dvema kategorijama, ki se računa na podlagi vseh dovoljenih stroškov, kot je določeno od (i) do (v) tega podostavka. 31 ”Splošni okvir regionalnega razvoja” pomeni, da je program regionalnega subvencioniranja del interno konsistentne in splošno uporabne politike regionalnega razvoja in da se subvencije na področju regionalnega razvoja ne dajejo ločenim geografskim območjem, ki nimajo ali skoraj nimajo nobenega vpliva na razvoj regije. 32 ”Nepristranska in objektivna merila” so merila, ki ne dajejo prednosti določenim območjem bolj, kot je primerno za odpravo ali zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v okviru politike regionalnega razvoja. Glede na to morajo programi subvencij na področju regionalnega razvoja vsebovati najvišje možne zneske pomoči, ki jih je možno dati za vsak posamezni projekt, ki se subvencionira.Ti najvišji zneski morajo biti različni glede na različne ravni razvoja določenih območij in morajo biti izraženi v obliki investicijskih stroškov oz. stroškov odpiranja novih delovnih mest. Znotraj takih najvišjih ravni mora biti razporeditev take pomoči dovolj široka in enakomerna, da ne pride do neke prevladujoče oblike uporabe subvencije ali da ne bi bila dana nesorazmerno velika subvencija določenemu podjetju, kot je določeno v 2. členu. 33 Izraz “obstoječa osnovna sredstva” pomeni tista osnovna sredstva, ki so v uporabi najmanj dve leti v času, ko se uvajajo nove ekološke zahteve. 34 Razume se, da se v nobenem primeru v zvezi s to zahtevo notifikacije ne zahteva dajanje zaupnih informacij, vključno s poslovno zaupnimi informacijami. 35 Določbe II. in III. dela je možno uporabljati sočasno z določbami V. dela, toda v zvezi z učinki določene subvencije na domačem trgu članice uvoznice je na voljo samo ena oblika ukrepa (ali izravnalna carina, če so izpolnjeni pogoji V. dela ali protiukrep v smislu 4. ali 7. člena). Določbe III. in V. dela se ne morejo uporabljati za ukrepe, za katere velja, da so neizpodbojni v skladu z določbami IV. dela. Toda za ukrepe, na katere se nanaša prvi (a) odstavek 8.člena, je možno uvesti preiskavo, da bi se ugotovilo, ali so specifični po naravi v smislu 2. člena. Poleg tega je za subvencijo, na katero se nanaša drugi odstavek 8. člena, ki se uporablja v okviru programa, ki ni bil sporočen v skladu s tretjim odstavkom 8. člena, možno uporabiti določbe III. ali V. dela, vendar se taka subvencija obravnava kot neizpodbojna, če je v skladu s standardi, ki so določeni v drugem odstavku 8. člena. 36 Izraz “izravnalna carina” pomeni posebno carino, ki se uporabi z namenom izravnave kakršnekoli subvencije, ki se neposredno ali posredno daje za predelavo, proizvodnjo ali izvoz določenega blaga, kot je določeno s tretjim odstavkom VI. člena GATT 1994. 37 Izraz “sprožitev”, ki se uporablja od tu naprej, pomeni začetek postopka ali dejavnosti, s katero članica formalno začne preiskavo v smislu 11. člena. 38 V primeru razdrobljenosti industrije, ki pomeni izjemno veliko število proizvodov, smejo oblasti ugotavljati podporo ali nasprotovanje z uporabo statistično veljavnih tehnik vzorčenja. 39 Članice se zavedajo, da na območju določenih članic lahko zaposleni delavci domačih proizvajalcev enakega proizvoda ali njihovi zastopniki vložijo ali podprejo vlogo za uvedbo poizvedb v smislu prvega odstavka. 40 Kot splošno pravilo se rok za izvoznike šteje od dneva prejema vprašalnika, za katerega pa se domneva, da je prejet en teden od dneva, ko je poslan tistemu, ki ga je dolžan izpolniti ali ko je poslan ustreznim diplomatskim predstavnikom članice izvoznice ali, če gre za ločeno carinsko območje članice WTO, uradnemu predstavniku tega izvoznega območja. 41 Razume se, da kadar je vključenih še posebej veliko izvoznikov, se dostavi celotno besedilo vloge le oblastem članice izvoznice ali pristojnemu trgovinskemu združenju, ki nato pošlje izvode vloge določenim izvoznikom. 42 Članice se zavedajo, da je lahko na območju določenih članic razkritje nujno potrebno zaradi zelo ozke zaščite. 43 Članice se sporazumejo, da zahteve za varstvo zaupnosti ne smejo biti arbitrarno odbite. Članice se dalje sporazumejo, da oblasti lahko zahtevajo odpoved zaupnosti le glede informacij v zvezi s postopkom. 44 V skladu z določbami tega odstavka je posebej pomembno, da nobena pritrdilna ugotovitev, bodisi predhodna ali dokončna, ni možna, dokler se ne da razumna možnost, da se opravijo posvetovanja. Taka posvetovanja so lahko podlaga za postopke v skladu z določbami II., III. ali X. dela. 45 V tem sporazumu izraz “škoda”, če ni drugače določeno, pomeni materialno škodo domači industriji, grožnjo materialne škode domači industiji ali zaostajanje razvoja domače industije in se razlaga v skladu z določbami tega člena. 46 V tem sporazumu izraz “enak proizvod” (“produit similaire”) pomeni proizvod, ki je identičen, t.j. v vseh pogledih enak proizvodu, ki je predmet obravnave, ali če takega proizvoda ni, drugi proizvod, ki ni enak v vseh pogledih, ima pa značilnosti, ki so zelo blizu tistim, ki jih ima proizvod, ki se obravnava. 47 Kot je določeno v drugem in četrtem odstavku. 48 Za namene tega odstavka velja, da so proizvajalci v razmerju z izvozniki in uvozniki samo, če: (a) eden od njih posredno ali neposredno nadzoruje drugega; ali (b) sta oba posredno ali neposredno pod nadzorom tretje osebe; ali (c) skupaj posredno ali neposredno nadzorujejo tretjo osebo pod pogojem, da obstajajo razlogi, da se domneva, da je učinek tega razmerja tak, da povzroča, da proizvajalec drugače ravna od proizvajalca, ki ni v takem razmerju. Za namene tega odstavka velja, da je prvi pod nadzorom drugega, če ima zadnji na pravni ali operativni osnovi možnost omejevati ali usmerjati prvega. 49 Beseda “lahko” se ne sme razlagati tako, da pomeni sočasno nadaljevanje postopka z uporabo zavez, razen na podlagi določbe četrtega odstavka. 50 Za namene tega odstavka “domači zainteresirani subjekti” vključujejo tudi potrošnike in industrijske porabnike uvoženega proizvoda, ki je v preiskavi. 51 V tem sporazumu se “obremenitev” uporablja za dokončno ali končno zakonito določitev ali plačilo carine ali takse. 52 Če se višina izravnalne carine določa za nazaj, ugotovitev v zadnjem postopku, da se carina ne plača, sama po sebi ne zahteva od oblasti, da ukinejo prej dokončno določeno carino. 53 Če oblasti dajo informacije in razloge v obliki ločenega poročila v skladu z določbami tega člena, morajo poskrbeti za to, da je poročilo dostopno javnosti. 54 Odbor ustanovi Delovno skupino za proučitev vsebine in oblike vprašalnika, kot je določen v dokumentu BISD 9S/193-194. 55 Za članico državo v razvoju, ki od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO ne daje izvoznih subvencij, se ta odstavek uporabi na podlagi višine izvoznih subvencij v letu 1986. 56 Namen tega odstavka ni preprečiti dejavnosti na podlagi drugih ustreznih določb GATT 1994, če je smiselno. 57 Izraz “obstoječi komercialni” pomeni, da izbira med domačimi in uvoženimi proizvodi ni omejena in je odvisna le od komercialnih meril. 58 Za namene tega sporazuma navedeni izrazi pomenijo: “neposredni davki”: davki na plače, dobički, obresti, najemnine, licenčnine, in vse druge oblike dohodka in davki na lastnino nepremičnin; “uvozne dajatve”: carine in druge fiskalne dajatve, ki niso drugje določene in se plačujejo za uvoz; “posredni davki”: prometni davek, akciza, davek na dodano vrednost, davek na franšizo, kolek, davek na transfer, davek na zaloge in opremo, mejni davki in vsi drugi davki, ki niso neposredni, in uvozne dajatve; “fazni” posredni davki: plačajo se za blago in storitve, ki se neposredno ali posredno uporabljajo pri izdelavi določenega proizvoda; “kumulativa” posrednih davkov: so posredni davki, ki se obračunavajo v različnih fazah, če ni posebnega mehanizma za obračun davka na blago in storitve na podlagi enotne proizvodne faze in se zato obračunavajo za vsako naslednjo fazo proizvodnje; “odlog” davkov: obsega povračila davkov; “odlog ali povračila uvoznih dajatev”: vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev. 59 Članice upoštevajo, da odlog nujno ne pomeni tudi izvozne subvencije, če se npr. plačajo ustrezne obresti. Članice potrjujejo načelo, da so cene za blago v poslovanju med izvoznimi podjetji in tujimi kupci pod njihovim ali pod skupnim nadzorom iz davčnih razlogov tiste cene, ki se neprizadeto plačujejo med podjetji. Vsaka članica lahko opozori drugo članico na administrativno ali podobno prakso, ki to načelo zanika in ki lahko omogoča precejšnje prihranke pri neposrednih davkih na izvoz. V takih okoliščinah si članice prizadevajo, da odpravijo medsebojne razlike z uporabo obstoječih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčenja ali drugih mednarodnih mehanizmov, brez poseganja v pravice in obveznosti članic na podlagi GATT 1994, vključno s pravico do posvetovanja. Odstavek (e) ne omejuje članice, da ukrepa, da bi se izognila dvojnemu obdavčenju dohodkov iz tujih virov, ki jih pridobivajo njena podjetja ali podjetja druge članice. 60 Odstavek (h) se ne nanaša na davčne sisteme na dodano vrednost ali uravnavanje mejnih davkov namesto prejšnjih; vprašanje pretiranega odloga davka na dodano vrednost je obravnavano samo v okviru točke (g). 61 Inputi, ki se porabijo v procesu proizvodnje, so inputi, ki postanejo sestavine, energija, gorivo in olje, ki se porabijo v procesu proizvodnje in primesi, ki se porabijo med proizvodnjo, da se pridobi izvozni proizvod. 62 Po potrebi se lahko članice sporazumejo o zadevah, ki niso zajete v tej prilogi ali pa potrebujejo nadaljnjo razlago za namene prvega (a) odstavka 6. člena. 63 Podjetje, ki je dobilo subvencijo, je podjetje na območju članice, ki daje subvencijo. 64 Pri subvencijah v povezavi z davki se kot vrednost proizvoda računa celotna vrednost prodaje podjetja, ki je subvencijo dobilo, v proračunskem letu, v katerem je podjetje dobilo davčni popust ali odpust. 65 Primeri zagona vključujejo primere nastale finančne obveznosti v zvezi z razvojem proizvoda ali gradnjo za proizvodnjo proizvodov, ki se subvencionirajo, četudi se proizvodnja še ni začela. 66 Kadar je treba dokazati obstoj resnega ogrožanja. 67 V postopku zbiranja informacij, ki ga opravlja DSB, se upošteva potreba po varovanju informacij, ki so po naravi zaupne, ali jih članice, ki so vključene v postopek, dajejo na zaupni osnovi. 68 Vključitev članic držav v razvoju v seznam v odstavku (b) temelji na najnovejših podatkih Svetovne banke o bruto narodnem dohodku na prebivalca. Članice se ob upoštevanju skupnega cilja članic, da izboljšajo in utrdijo mednarodni trgovinski sistem na podlagi GATT 1994, ob spoznanju potrebe razjasniti in utrditi discipline GATT 1994, zlasti tiste, ki so vsebovane v XIX. členu (nujni posegi v zvezi z uvozom določenih proizvodov), da se ponovno ustanovi mnogostranski nadzor nad uporabo posebnih zaščitnih ukrepov in odpravijo ukrepi, ki so zunaj tega nadzora, ob spoznanju pomembnosti strukturnih prilagoditev in potrebe, da se pospešuje, namesto omejuje, konkurenca na mednarodnih trgih; in ob nadaljnjem spoznanju, da je s temi nameni potreben vseobsežen sporazum, ki se uporablja za vse članice in temelji na načelih GATT 1994, sporazumejo, kot sledi: