15. člen MMSTO

Pridržki 15.1 Glede določb tega sporazuma ni možno dati pridržka brez soglasja drugih članic. Pregled 15.2 Vsaka članica neposredno po začetku veljavnosti Sporazuma o WTO obvesti Odbor o obstoječih ali na novo sprejetih ukrepih, s katerimi zagotavlja izvajanje in uporabo tega sporazuma. Pav tako obvesti Odbor o vseh poznejših spremembah teh ukrepov. 15.3 Odbor enkrat letno pregleda izvajanje in uporabo tega sporazuma glede na njegove cilje. 15.4 Ne pozneje kot na koncu tretjega leta od začetka veljavnosti Sporazuma o WTO in potem na koncu vsakega nadljnjega triletnega obdobja Odbor pregleda uporabo in izvajanje tega sporazuma, vključno z določbami o preglednosti, z namenom prilagajanja pravic in obveznosti tega sporazuma in po potrebi zagotovi vzajemne ekonomske prednosti in ravnotežje pravic in obveznosti brez poseganja v določbe 12. člena. Odbor med drugim na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju tega sporazuma, predlaga Svetu za trgovino z blagom amandmaje k temu sporazumu. Priloge 15.5 Priloge so sestavni del tega sporazuma. Pojmi, ki so predstavljeni v šesti izdaji Navodil 2 ISO/IEC:1991, Splošni pojmi in definicije za standardizacijo in sorodne dejavnosti, imajo v tem sporazumu enak pomen kot v omenjenih navodilih, pri čemer je treba upoštevati, da so storitve izključene iz tega sporazuma. Toda za namene tega sporazuma se uporabljajo te definicije: 1. Tehnični predpis Dokument, ki določa značilnosti proizvoda ali povezanega postopka in načina proizvodnje, vključno z veljavnimi administrativnimi določbami, ki jih je treba obvezno upoštevati. Lahko vključuje ali izključno obravnava tudi izrazoslovje, simbole, pakirane, označevanje ali etiketiranje, ki se nanašajo na proizvod, postopek ali način proizvodnje. Pojasnilo Definicija v Navodilih 2 ISO/IEC ni samostojna, pač pa temelji na tako imenovanem sistemu “zidanja”. 2. Standardi Dokument, ki ga je odobril pristojni organ, v katerem so za splošno in večkratno uporabo določena pravila, smernice ali značilnosti proizvodov ali posameznih postopkov ali načinov proizvodnje, ki jih ni treba nujno spoštovati. Vključuje ali izključno obravnava tudi izrazoslovje, simbole, pakiranje, označevanje ali etiketiranje, ki se nanašajo na proizvod, postopek ali način proizvodnje. Pojasnilo Pojmi, določeni v Navodilih 2 ISO/IEC se nanašajo na proizvode, postopke in storitve. Ta sporazum obravnava samo tehnične predpise, standarde in postopke za presojo skladnosti v zvezi s proizvodi ali postopki in načini proizvodnje. Standardi, določeni v Navodilih 2 ISO/IEC, so lahko obvezni ali neobvezni. V tem sporazumu so standardi določeni kot neobvezni, tehnični predpisi pa kot obvezni dokumenti. Standardi, ki jih je pripravila mednarodna skupnost za standardizacijo, temeljijo na konsenzu. Ta sporazum vključuje tudi dokumente, ki ne temeljijo na konsenzu. 3. Postopki za presojo skladnosti Vsak postopek, ki se posredno ali neposredno uporablja za ugotovitev, ali so izpolnjene ustrezne zahteve iz tehničnih predpisov in standardov. Pojasnilo Postopki za presojo skladnosti med drugim vključujejo postopke vzorčenja, testiranja in kontrole, ovrednotenje, potrjevanje in potrdilo o skladnosti, registracijo, akreditacijo in odobritev ter ustrezne kombinacije. 4. Mednarodni organ ali sistem Organ ali sistem, v katerega se lahko včlanijo ustrezni organi vsaj vseh članic. 5. Regionalni organ ali sistem Organ ali sistem, v katerega se lahko včlanijo ustrezni organi le nekaterih članic. 6. Centralni vladni organ Centralna vlada, njena ministrstva in oddelki ali katerikoli organ, ki je pod nadzorom centralne vlade v zvezi z določeno dejavnostjo. Pojasnilo Tudi za Evropske skupnosti veljajo določbe, ki se nanašajo na centralne vladne organe. Vendar pa se v okviru Evropskih skupnosti lahko ustanovijo regionalni organi ali sistemi za presojo skladnosti in veljajo določbe tega sporazuma za regionalne organe ali sisteme za presojo skladnosti. 7. Lokalni vladni organ Vlada, z izjemo centralne (npr. države, province, dežele, kantoni, občine itd.), njena ministrstva ali oddelki ali katerikoli organi, ki so pod nadzorom vlade v zvezi z določeno dejavnostjo. 8. Nevladni organ Organ, ki ni centralni vladni organ ali lokalni vladni organ, vključno z nevladnim organom, ki je po zakonu pristojen izvajati tehnične predpise. Za skupine tehničnih izvedencev, ustanovljene v skladu z določbami 14. člena, veljajo ti postopki: 1. Skupine tehničnih izvedencev so podrejene ugotovitvenemu svetu. O njihovih pogojih in podrobnostih delovnih postopkov odloča organ, ki mu odgovarjajo. 2. Sodelovanje v skupini tehničnih izvedencev je omejeno na osebe, ki imajo določeno strokovno veljavo in izkušnje na določenem področju. 3. Državljani strani v sporu ne smejo biti člani skupine tehničnih izvedencev brez soglasja strani v sporu, razen v izjemnih primerih, ko ugotovitveni svet meni, da drugače ni mogoče izpolniti potrebe po posebnem izvedenskem mnenju. Vladni uslužbenci strani v sporu ne smejo biti člani skupin tehničnih izvedencev. Člani skupin tehničnih izvedencev sodelujejo v lastnem imenu, ne pa kot vladni predstavniki ali kot predstavniki kake organizacije. Zato jim vlade ali organizacije ne smejo dajati navodil v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ta skupina. 4. Skupine tehničnih izvedencev se lahko posvetujejo ter dobijo informacije in tehnični nasvet iz katerihkoli virov, ki se jim zdijo primerni. Preden skupina tehničnih izvedencev poišče te informacije ali nasvet iz vira, ki je pod pravno pristojnostjo članice, o tem obvesti vlado te članice. Vsaka članica mora nemudoma in v celoti odgovoriti na kakršenkoli zahtevek skupine tehničnih izvedencev za informacije, ki se tej skupini zdijo potrebne in primerne. 5. Strani v sporu imajo dostop do vseh ustreznih informacij, ki jih dobi skupina tehničnih izvedencev, razen če te informacije niso zaupne. Zaupnih informacij, ki jih dobi skupina tehničnih izvedencev, ni dovoljeno objaviti brez uradnega dovoljenja vlade, organizacije ali osebe, ki jih je dala. Če se od skupine tehničnih izvedencev zahtevajo te informacije, ta pa nima dovoljenja za njihovo objavo, predloži vlada, organizacija ali oseba, ki informacije daje, povzetek informacij, ki ni zaupen. 6. Skupina tehničnih izvedencev predloži prizadetim članicam osnutek poročila in jih prosi za pripombe, ki jih po potrebi upošteva v sklepnem poročilu. Ko skupina predloži ugotovitvenemu svetu sklepno poročilo, ga pošlje tudi prizadetim članicam. A. Za namen tega kodeksa se uporabljajo definicije iz Priloge 1 k temu sporazumu. B. Ta kodeks lahko sprejme katerikoli organ za standardizacijo na ozemlju članice WTO, ne glede na to ali je to centralni vladni organ, lokalni vladni organ ali nevladni organ ali pa katerikoli vladni regionalni organ za standardizacijo, katerega eden ali več članov so članice WTO in katerikoli nevladni regionalni organ za standardizacijo, katerega eden ali več članov je na ozemlju članice WTO (ki se v tem kodeksu skupaj imenujejo organi za standardizacijo, posamezno pa organ za standardizacijo). C. Organi za standardizacijo, ki so sprejeli ta kodeks ali odstopili od njega, o tem obvestijo Informacijski center ISO/IEC v Ženevi. V notifikaciji je treba navesti ime in naslov organa in obseg njegovih tekočih in pričakovanih dejavnosti na področju standardizacije. Notifikacija se lahko pošlje Informacijskemu centru ISO/IEC, po nacionalnem članu ISO/IEC ali pa, kar je najbolj zaželeno, po pristojnem nacionalnem članu ali mednarodni podružnici združenja ISONET. D. Glede standardov organ za standardizacijo ravna s proizvodi, ki izvirajo z ozemlja katerekoli druge članice WTO, enako kot z enakimi domačimi proizvodi in z enakimi proizvodi, ki izvirajo iz katerekoli druge države. E. Organ za standardizacijo zagotavlja, da se standardi ne pripravljajo, sprejemajo ali uporabljajo zato, da bi po nepotrebnem ovirali mednarodno trgovino. F. Če že obstajajo mednarodni standardi ali pa je njihova priprava v sklepni fazi, jih organ za standardizacijo uporablja v celoti ali deloma kot podlago za standarde, ki jih sam pripravlja, razen v tistih delih, ki so neučinkoviti ali neprimerni, na primer zaradi nezadostne ravni zaščite ali osnovnih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali osnovnih tehnoloških problemov. G. Da bi bili standardi harmonizirani na čim širši podlagi, organ za standardizacijo na ustrezen način v polni meri, vendar v okviru svojih možnosti, sodeluje s pristojnimi mednarodnimi organi za standardizacijo pri pripravi mednarodnih standardov na področjih, na katerih je že sprejel standarde ali pa jih bo v kratkem sprejel. Če je to možno, organi za standardizacijo na ozemlju članice sodelujejo v posamezni dejavnosti v okviru mednarodne standardizacije po delegaciji, ki zastopa vse organe standardizacije na ozemlju, ki so sprejeli ali bodo sprejeli standarde na področju, na katero se nanaša določena dejavnost mednarodne standardizacije. H. Organ za standardizacijo na ozemlju članice se po svojih najboljših močeh izogiba podvajanju ali prekrivanju z delom drugih organov za standardizacijo na nacionalnem ozemlju ali z delom pristojnih mednarodnih ali regionalnih organov za standardizacijo. Prav tako si bo po najboljših močeh prizadeval doseči nacionalni konsenz glede standardov, ki jih pripravlja. Podobno si regionalni organi za standardizacijo prizadevajo, da se izognejo podvajanju ali prekrivanju z delom pristojnih mednarodnih organov za standardizacijo. I. Organ za standardizacijo, če je to možno, določi standarde, ki temeljijo na značilnostih proizvoda, ob upoštevanju njegove funkcionalnosti, ne pa oblike ali opisnih značilnosti. J. Organ za standardizacijo vsaj enkrat vsakih šest mesecev objavi delovni program, v katerem navede svoje ime in naslov, standarde, ki jih trenutno pripravlja, in standarde, ki jih je sprejel v prejšnjem obdobju. Standard je v pripravi od takrat, ko je sprejeta odločitev za pripravo standarda, do trenutka, ko je sprejet. Naslovi posameznih osnutkov standardov so na zahtevo na voljo v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. Obvestilo o delovnem programu je objavljeno v nacionalni oz. v regionalni publikaciji o dejavnostih standardizacije. V delovnem programu je v skladu s pravili združenja ISONET za vsak standard navedena razvrstitev tega predmeta, v kateri fazi je priprava standarda in vsi mednarodni standardi, ki so bili uporabljeni kot podlaga. Organ za standardizacijo obvesti Informacijski center ISO/IEC v Ženevi o svojem delovnem programu najpozneje do objave tega delovnega programa. Notifikacija vsebuje ime in naslov organa za standardizacijo, ime in izdajo publikacije, v kateri je objavljen delovni program, obdobje, na katero se nanaša delovni program, njeno morebitno ceno in kako ter kje jo je mogoče dobiti. Notifikacija se lahko pošlje neposredno Informacijskemu centru ISO/IEC ali pa, kar je še bolj zaželeno, po pristojnem nacionalnem članu oz. mednarodni podružnici združenja ISONET. K. Nacionalni član ISO/IEC si po svojih najboljših močeh prizadeva, da postane član združenja ISONET ali da imenuje drugi organ za člana ter da pridobi najvišjo možno obliko članstva v združenju ISONET. Drugi organi za standardizacijo si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da se sami pridružijo članu združenja ISONET. L. Organ za standardizacijo pred sprejetjem standarda odobri zainteresiranim na ozemlju članice WTO najmanj 60-dnevni rok za predložitev pripomb k osnutku standarda. Vendar pa se ta rok lahko skrajša, če bi nastali ali bi utegnili nastati resni problemi v zvezi z varnostjo, zdravjem ali okoljem. Organ za standardizacijo mora najkasneje na začetku roka za pripombe objaviti obvestilo o roku za pripombe v publikaciji, ki je navedena v odstavku J. Taka notifikacija po možnosti navede, ali se osnutek sporazuma razlikuje od ustreznih mednarodnih standardov. M. Na zahtevo kateregakoli zainteresiranega z ozemlja članice WTO organ za standardizacijo nemudoma dostavi ali poskrbi za dostavo izvoda osnutka standarda, ki je bil poslan v pripombe. Katerekoli pristojbine, ki se zaračunavajo za to storitev, so enake za domače in tuje stranke, razen dejanskih stroškov dostave. N. Organ za standardizacijo pri nadaljnji obravnavi standarda upošteva pripombe, ki so prispele v roku za predložitev pripomb. Na pripombe, poslane po organih za standardizacijo, ki so sprejeli ta kodeks, je treba na zahtevo čim prej odgovoriti. V odgovoru se navede, zakaj je potrebno odstopanje od ustreznih mednarodnih standardov. O. Potem ko je standard sprejet, ga je treba takoj objaviti. P. Organ za standardizacijo na zahtevo kateregakoli zainteresiranega na ozemlju članice WTO nemudoma dostavi ali poskrbi za dostavo izvoda svojega najnovejšega delovnega programa ali standarda, ki ga je pripravil. Katerekoli pristojbine, ki se zaračunavajo za to storitev, so enake tako za domače kot za tuje stranke, razen dejanskih stroškov dostave. Q. Organ za standardizacijo upošteva in da ustrezno priložnost za posvetovanja glede ugovorov v zvezi z izvajanjem tega kodeksa, ki jih dajo organi za standardizacijo, ki so sprejeli Kodeks dobrih navad. Nepristransko si prizadeva rešiti morebitne pritožbe. 1 V primeru ločenega carinskega ozemlja članice WTO so”državljani” vse fizične ali pravne osebe, ki imajo prebivališče ali dejansko delujočo proizvodnjo ali trgovsko podjetje na tem carinskem ozemlju. Članice se ob upoštevanju, da so se ministri v Deklaraciji iz Punte del Este sporazumeli, da “morajo pogajanja po opravljeni proučitvi delovanja členov GATT, ki se nanašajo na trgovinske omejevalne in škodljive posledice ukrepov na področju vlaganj, ustrezno razčleniti nadaljnje določbe, ki bi bile potrebne, zato da bi se izognili takim škodljivim učinkom na trgovino”, z željo, da se pospešuje ta razvoj in progresivna liberalizacija svetovne trgovine in da se omogočijo vlaganja čez mednarodne meje, da bi se na ta način povečala gospodarska rast vseh trgovinskih partneric, zlasti pa članic držav v razvoju, medtem ko se hkrati zagotavlja svobodna konkurenca, ob upoštevanju posebnih trgovinskih, razvojnih in finančnih potreb članic držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav članic, ob spoznanju, da določeni ukrepi na področju vlaganj lahko povzročajo trgovinske omejevalne in škodljive učinke, sporazumejo, kot sledi: