79. člen ZIS
Za vsako vrsto posebnih iger na srečo mora imeti koncesionar pravila, ki morajo ustrezati veljavnim poslovnim običajem. Pravila posebnih iger na srečo morajo biti sestavljena v slovenščini in še v najmanj dveh tujih jezikih in morajo biti igralcem v igralnici vselej na razpolago. Koncesionar mora zagotoviti strokovno usposabljanje zaposlenih, ki opravljajo naloge izvajanja iger na srečo. Koncesionar mora predpisati podroben način izvajanja nadzora z avdio video napravami in drugimi sodobnimi tehničnimi sredstvi. Koncesionar mora zagotoviti dnevno vodenje posebne evidence o ugotovljenih ali opaženih nepravilnostih na igralnih napravah in pripomočkih ter pri izvajanju in poteku igre. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora koncesionar zagotoviti vodenje mape ločeno za vsako igralno napravo.
- VSRS Sodba I Ips 64/2010-337Vrhovno sodišče RS · 2014
Kršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obsojencu vselej v korist, zato je zagovornik v pravnem sredstvu ne more uveljavljati. Za spremembo obtožnice na glavni obravnavi gre, kadar med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja kot historičnega dogodka. Drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja ob istem historičnem dogodku ne more pomeniti nikakršnega presenečenja in ne spravlja obdolžencev v slabši položaj kot pred spremembo obtožbe. Če sodišče izvedensko mnenje oceni, ter poda konkretne ter razumne razloge, na podlagi katerih sklepa, da mnenje ni tako logično in prepričljivo, da bi nanj lahko oprlo dokazne zaključke, s tem ne krši določb kazenskega postopka. Privolitev oškodovanca, predvsem pri premoženjskih deliktih, ki izključuje protipravnost ravnanja, je lahko upoštevana le, če je v času izvršitve kaznivega dejanja storilcu znana in če je od začetka do konca izvršitve kaznivega dejanja izražena prostovoljno, nedvoumno in tudi ustrezno formalno oblikovana.
- VSRS Sodba VIII Ips 345/2006Vrhovno sodišče RS · 2007
Tožniku ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč ravnanje, ki pomeni kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima znake kaznivega dejanja. Očitek, da je sodišče ugotavljalo njegovo kazensko odgovornost, je zato neutemeljen. Kdaj je delodajalec zvedel za dejanje in storilca, je dejansko vprašanje. Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča zgolj predložitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za delo. Delavec mora predložiti opravičilo za odsotnost z zagovora in ne z dela, torej opravičilo, iz katerega bo razvidno, da se iz utemeljenih (opravičljivih) razlogov ni mogel udeležiti zagovora ali da se ni mogel zagovarjati.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 64/2010-337Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2014
Kršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obsojencu vselej v korist, zato je zagovornik v pravnem sredstvu ne more uveljavljati. Za spremembo obtožnice na glavni obravnavi gre, kadar med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja kot historičnega dogodka. Drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja ob istem historičnem dogodku ne more pomeniti nikakršnega presenečenja in ne spravlja obdolžencev v slabši položaj kot pred spremembo obtožbe. Če sodišče izvedensko mnenje oceni, ter poda konkretne ter razumne razloge, na podlagi katerih sklepa, da mnenje ni tako logično in prepričljivo, da bi nanj lahko oprlo dokazne zaključke, s tem ne krši določb kazenskega postopka. Privolitev oškodovanca, predvsem pri premoženjskih deliktih, ki izključuje protipravnost ravnanja, je lahko upoštevana le, če je v času izvršitve kaznivega dejanja storilcu znana in če je od začetka do konca izvršitve kaznivega dejanja izražena prostovoljno, nedvoumno in tudi ustrezno formalno oblikovana.
- VSRS Sodba VIII Ips 345/2006Vrhovno sodišče RS · 29. 5. 2007
Tožniku ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč ravnanje, ki pomeni kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima znake kaznivega dejanja. Očitek, da je sodišče ugotavljalo njegovo kazensko odgovornost, je zato neutemeljen. Kdaj je delodajalec zvedel za dejanje in storilca, je dejansko vprašanje. Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča zgolj predložitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za delo. Delavec mora predložiti opravičilo za odsotnost z zagovora in ne z dela, torej opravičilo, iz katerega bo razvidno, da se iz utemeljenih (opravičljivih) razlogov ni mogel udeležiti zagovora ali da se ni mogel zagovarjati.