21. člen ZIS
Pravila klasičnih iger na srečo morajo vsebovati zlasti:
- ime in sedež prireditelja,
- ime organa prireditelja, ki je sprejel sklep o prireditvi igre, ter datum in številko ustreznega sklepa,
- ime igre na srečo in njen opis,
- namen, za katerega bodo porabljena finančna sredstva, pridobljena z igro,
- območje, na katerem se bodo prodajale srečke,
- skupno število srečk in ceno posamezne srečke,
- opis srečke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej,
- vrsto, število in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost,
- navedbo premoženja, s katerim prireditelj zagotavlja izplačevanje dobitkov in izplačevanje drugih obveznosti v zvezi z igro,
- opis postopka v primeru odpovedi žrebanja,
- rok, do katerega se bodo prodajale srečke,
- rok in način žrebanja oziroma ugotavljanja dobitkov,
- rok in način objave izida žrebanja dobitkov,
- rok za prevzem dobitkov ter način izplačevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.
- UPRS sodba U 900/2000Upravno sodišče RS · 2002
Tožena stranka se sicer sklicuje na 10. člen ZIS, vendar se v svoji obrazložitvi ni opredelila do tega, ali tožnik prireja klasično igro na srečo in se pri tem, če že šteje, da tožnik prireja klasično igro na srečo, ni opredelila za kakšno vrsto klasične igre na srečo gre pri tožniku, ko organizira TV kviz. Kolikor bo tožena stranka zaključila katero (klasično) igro na srečo prireja tožnik, bo lahko ugotovila ali si je tožnik za takšen kviz dolžan pridobiti dovoljenje ali ne.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 900/2000Upravno sodišče RS · 23. 10. 2002besedilo 2001–2012
Tožena stranka se sicer sklicuje na 10. člen ZIS, vendar se v svoji obrazložitvi ni opredelila do tega, ali tožnik prireja klasično igro na srečo in se pri tem, če že šteje, da tožnik prireja klasično igro na srečo, ni opredelila za kakšno vrsto klasične igre na srečo gre pri tožniku, ko organizira TV kviz. Kolikor bo tožena stranka zaključila katero (klasično) igro na srečo prireja tožnik, bo lahko ugotovila ali si je tožnik za takšen kviz dolžan pridobiti dovoljenje ali ne.