93. člen ZVojI

Obe zdravniški komisiji sta ocenili, da je v tožnikovem primeru podana 40 % vojna invalidnost. Kot je izrecno izpostavila zdravniška komisija prve stopnje, povišanje odstotka invalidnosti, ne glede na ugotovljeno klinično stanje, kot ga je opisal ortoped, ni več možno.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, na podlagi medicinske dokumentacije prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodb in bolezni, ki se upoštevajo kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti. Zato sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ svojo odločitev utemeljeno oprla na mnenje obeh zdravniških komisij, kot to določa zakon.

Tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, sta na podlagi medicinske dokumentacije in neposrednega pregleda tožnika, prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodbe, ki se upošteva kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti.

Upravna organa sta se v ponovljenem postopku oprla le na mnenje in izvid prvostopenjske oziroma drugostopenjske zdravniške komisije, ne da bi pri tem dejstva, pomembna za odločitev, ugotavljala tudi z drugimi dokazi, skladno z določbo drugega odstavka 164. člena ZUP. Z ničemer se nista opredelila do drugih nemedicinskih listin, predloženih s strani tožnice, med drugim, do potrdila NOO za Gorski Kotar, ki ga tožnica še posebej izpostavlja kot dokaz, da je v vojnem času poleg poškodbe zapestja roke utrpela tudi poškodbo hrbtenice.

Vojni invalid je po določbi 93. člena ZVojI upravičen do zvišanja odstotka invalidnosti le, če izkaže spremembo na organizmu, ki vpliva na njegove pravice, določene z dokončno odločbo.

ZVojI v 1. odstavku 97. člena določa, da upravna enota oz. ministrstvo ugotavlja odstotek invalidnosti na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije. To pomeni, da ga mora upravni organ obvezno pridobiti, kar pa po mnenju sodišča ne izključuje ugotavljanja relevantnih dejstev tudi z drugimi dokazi in torej postopanja po določbi 1. odstavka 164. člena ZUP, po kateri se dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, ugotovijo z dokazi, pri čemer se kot dokaz uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede (2. odstavek istega člena). V izvidu in mnenju mora biti zato navedeno najmanj, katero konkretno medicinsko dokumentacijo je komisija pregledala oz. obravnavala pri svojem delu, kaj je iz nje razvidno, katera dejstva je ugotovila in kakšen je njen sklep na podlagi tako ugotovljenih dejstev. S tem, ko je zdravniška komisija v mnenju z dne 17. 2. 2009 zavrnila uporabo RTG slik kot dokazov, ki bi jih lahko uporabila pri pripravi svojega mnenja z navedbo, da so brez imena slikane osebe in datuma, na dveh sli

Glede na čas ugotovljene nove bolezni (1998) in datum vložitve tožnikove zahteve (1998) tožnikove zahteve ni mogoče obravnavati po določbi 2. odstavka 121. člena ZVojI, temveč z uporabo določbe 1. odstavka 96. člena istega zakona. Rok za vložitev zahteve je v tožnikovem primeru začel teči takrat, ko je bila ugotovljena bolezen.