9. člen ZVojI
Do varstva po tem zakonu so upravičeni naslednji družinski člani: 1. zakonec, ki ga je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo in zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima oziroma je imel po sodni odločbi oziroma po dogovoru pravico do preživnine in jo je užival do smrti vojnega invalida, padlega borca ali druge osebe (v nadaljnjem besedilu: razvezani zakonec); 2. otroci in posvojenci; pastorki pa ob pogoju, da jih je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo oziroma od rojstva dalje, če so stari manj kot leto dni, in da niso imeli roditelja, ki bi jih lahko preživljal; 3. starši, posvojitelj, očim in mačeha, ki jih je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo in če je očim oziroma mačeha vojnega invalida, padlega borca ali drugo osebo najmanj tri leta preživljala in zanjo skrbela.
- UPRS Sodba I U 1430/2019-9Upravno sodišče RS · 2020
Tožnica pravico do družinske invalidnine uveljavlja na podlagi določb ZVojI, ki opredeljuje upravičence do varstva po temu zakonu in določa sistem pravic, pri čemer pa je zakon ureditev določenih podrobnosti prenesel na podzakonski predpis, konkretno Pravilnik o opredelitvi pogoja za preživljanje družinskih članov. Slednji tako ne ureja nekih novih pogojev, ki jih zakon ne določa, prav tako ne spreminja pogoja, ki ga določa zakon, ali ureja drugače, kot to izhaja iz namena zakona, pač pa navedeni zakonski pogoj (pogoj preživljanja) zgolj opredeljuje (z določitvijo finančnega cenzusa) in je torej izvedbene narave.
- VSL Sodba in sklep IV Cp 193/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživninske obveznosti toženke upoštevalo vrednostni trikotnik in sicer potrebe mladoletnih otrok ter materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank je pravilno ocenilo, katere mesečne in letne preživninske potrebe otrok lahko krijeta pravdni stranki in v kakšnem razmerju. Tožnik na podlagi ZVojl prejema mesečno 1.930,00 EUR. Zmotne so pritožbene navedbe, da gre za denarne prejemke, ki jih ni mogoče upoštevati v okviru materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika, ker so ta denarna sredstva namenjena zgolj njegovemu preživljanju in vsakodnevnemu blaženju njegovih težav, ki jih ima kot invalid. Preživninska obveznost se določi oziroma porazdeli med preživninska zavezanca, glede na ugotovljene dejanske okoliščine ob izdaji sodbe.
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1430/2019-9Upravno sodišče RS · 22. 9. 2020
Tožnica pravico do družinske invalidnine uveljavlja na podlagi določb ZVojI, ki opredeljuje upravičence do varstva po temu zakonu in določa sistem pravic, pri čemer pa je zakon ureditev določenih podrobnosti prenesel na podzakonski predpis, konkretno Pravilnik o opredelitvi pogoja za preživljanje družinskih članov. Slednji tako ne ureja nekih novih pogojev, ki jih zakon ne določa, prav tako ne spreminja pogoja, ki ga določa zakon, ali ureja drugače, kot to izhaja iz namena zakona, pač pa navedeni zakonski pogoj (pogoj preživljanja) zgolj opredeljuje (z določitvijo finančnega cenzusa) in je torej izvedbene narave.
- VSL Sodba in sklep IV Cp 193/2020Višje sodišče v Ljubljani · 11. 3. 2020
Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživninske obveznosti toženke upoštevalo vrednostni trikotnik in sicer potrebe mladoletnih otrok ter materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Glede na materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank je pravilno ocenilo, katere mesečne in letne preživninske potrebe otrok lahko krijeta pravdni stranki in v kakšnem razmerju. Tožnik na podlagi ZVojl prejema mesečno 1.930,00 EUR. Zmotne so pritožbene navedbe, da gre za denarne prejemke, ki jih ni mogoče upoštevati v okviru materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika, ker so ta denarna sredstva namenjena zgolj njegovemu preživljanju in vsakodnevnemu blaženju njegovih težav, ki jih ima kot invalid. Preživninska obveznost se določi oziroma porazdeli med preživninska zavezanca, glede na ugotovljene dejanske okoliščine ob izdaji sodbe.
- VSRS Sodba I Up 120/2001Vrhovno sodišče RS · 20. 11. 2002
Po določbi 5. člena novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D) so do varstva po tem zakonu upravičeni le družinski člani, vendar ne vsi, ampak le tisti, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Med družinskimi člani, ki jih ZVojI v 9. členu taksativno našteva, pa bratje in sestre niso navedeni. Zato tožnica, katere brat je sicer izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ni upravičena do uveljavljenega statusa.