116. člen ZVojI
Komur je bil izplačan denarni prejemek po tem zakonu, do katerega ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek: 1. če je na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel ali bi moral vedeti, da so nepravilni, ali na kakšen drug protipraven način dobil denarni prejemek po tem zakonu, do katerega ni imel pravice, ali je dobil večji prejemek, kot mu je pripadal; 2. če je uveljavil denarni prejemek zaradi tega, ker ni prijavil nastalih sprememb, ki vplivajo na izgubo, ali obseg kakšne pravice, čeprav je vedel ali bi moral vedeti zanje; 3. če je prejel večji denarni znesek, kot mu je bil določen z odločbo. Terjatev iz prejšnjega odstavka zastara po roku, določenem z zakonom, ki ureja zastaranje za to vrsto terjatev. Zastaralni roki iz prejšnjega odstavka začnejo teči od dneva, ko postane v upravnem postopku dokončna odločba, s katero je ugotovljeno, da izplačani prejemek ne pripada ali pripada v manjšem obsegu (1. in 2. točka prvega odstavka tega člena) oziroma od dneva, ko je bilo izvršeno zadnje nepravilno izplačilo (3. točka prvega odstavka tega člena). Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena obstaja terjatev države nasproti osebi ne glede na to, ali je bila odločba, s katero je bila tej osebi priznana določena pravica, odpravljena ali razveljavljena.
- VDSS Sodba Pdp 438/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da opis očitka, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 6. 2020, ne omogoča sodne presoje oziroma preverbe, kaj je bilo tožnikovo ravnanje, katere pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja je s takšnim ravnanjem (huje) kršil ter znake katerega kaznivega dejanja je pri tem izpolnil.
- VSL sklep II Cp 2905/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama. Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 438/2021Višje delovno in socialno sodišče · 7. 12. 2021
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da opis očitka, kot izhaja iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 6. 2020, ne omogoča sodne presoje oziroma preverbe, kaj je bilo tožnikovo ravnanje, katere pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja je s takšnim ravnanjem (huje) kršil ter znake katerega kaznivega dejanja je pri tem izpolnil.
- VSL sklep II Cp 2905/2014Višje sodišče v Ljubljani · 24. 2. 2015
Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama. Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča.