iuris
§ zakonZakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji · ZUDVGA · velja od 23. 6. 1995

6. člen ZUDVGA

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 5. 7. 2016Vse odločbe ↓
  • VSM sodba I Cp 204/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016

    7. Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste M. - L. (Uredba) in delno gradbeno dovoljenje tretjetoženi stranki D. d.d. ne moreta naložiti obveznosti glede nalog, ki jih zanjo opredeljuje Zakon o družbi za avtoceste RS (Uradni list RS 57/93 in 126/2003 - v nadaljevanju ZDARS), veljavnem v času izvajanja del zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, to je v letih 2006 in 2007. D. d.d. je tako v tem času, kakor tudi še danes opravljal vse naloge, bodisi v imenu in za račun RS (prvi in tretji odstavek 3. člena ZDARS), bodisi v svojem imenu in za račun RS (drugi odstavek 3. člena ZDARS).

  • VSL sodba I Cpg 24/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010

    Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, mora plačati odškodnino Družba za avtoceste Republike Slovenije. Pripravljalna dela so opredeljena kot: izvajanje raziskav zemljišča, parcelacija zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno, kar pomeni, da so pripravljalna dela le tista dela, ki so namenjena dejanski opredelitvi trase bodoče avtoceste v naravi v okviru že sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Sem torej ne spadajo dela, ki predstavljajo že samo izgradnjo avtoceste.

  • VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005

    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC, 4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tože

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 12. 10. 2010

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 7. 2016
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSM sodba I Cp 204/2016
    Višje sodišče v Mariboru · 5. 7. 2016

    7. Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste M. - L. (Uredba) in delno gradbeno dovoljenje tretjetoženi stranki D. d.d. ne moreta naložiti obveznosti glede nalog, ki jih zanjo opredeljuje Zakon o družbi za avtoceste RS (Uradni list RS 57/93 in 126/2003 - v nadaljevanju ZDARS), veljavnem v času izvajanja del zaradi katerih naj bi tožeči stranki nastala škoda, to je v letih 2006 in 2007. D. d.d. je tako v tem času, kakor tudi še danes opravljal vse naloge, bodisi v imenu in za račun RS (prvi in tretji odstavek 3. člena ZDARS), bodisi v svojem imenu in za račun RS (drugi odstavek 3. člena ZDARS).

  • VSL sodba I Cpg 24/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 5. 2010

    Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, mora plačati odškodnino Družba za avtoceste Republike Slovenije. Pripravljalna dela so opredeljena kot: izvajanje raziskav zemljišča, parcelacija zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno, kar pomeni, da so pripravljalna dela le tista dela, ki so namenjena dejanski opredelitvi trase bodoče avtoceste v naravi v okviru že sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Sem torej ne spadajo dela, ki predstavljajo že samo izgradnjo avtoceste.

  • VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004
    Višje sodišče v Ljubljani · 11. 5. 2005

    Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC, 4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tože