10. člen ZUDVGA
Če je zaradi graditve avtoceste treba porušiti določen objekt, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino. Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki zagotavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi ter jo ugotovi sodni cenilec. Če se z lastnikom nepremičnine doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, nosi investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda.
- VSL Sklep II Cp 1239/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom. Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 10. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep II Cp 1239/2018Višje sodišče v Ljubljani · 23. 10. 2018
Ko je z lastnikom nepremičnine, ki jo je potrebno pridobiti, dosežen sporazum za nadomestilo v naravi, zakon (11. člen ZUDVGA v drugem odstavku) določa, da se pri iskanju nadomestne nepremičnine upoštevajo zahteve takšnega lastnika tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom. Upravičenje izbire konkretnih zemljišč je v primeru dogovora, kot je bil sklenjen v predmetnem primeru, res primarno na strani tistega udeleženca, ki jih je dolžan zagotoviti (konkretno toženke), kar pa ne pomeni, da ne more preiti na nasprotno stranko. V kolikor namreč zavezanec te svoje pravice in hkratne dolžnosti ne uresniči (izpolni), bi z vztrajanjem, da lahko nasprotna stranka (upnik) vloži le zahtevek na zagotovitev okvirno (splošno) opredeljenega zemljišča, ne pa tudi konkretno določenih parcel, njegovo pogodbeno upravičenje pomembno okrnili.