44. člen ZZK

Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice. Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca. Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.

Podlaga tožbi je 284. členu ZOR, po katerem v primeru, če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izgubi to pravno dejanje učinek proti tožniku za toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove denarne terjatve. Predlagateljica torej v pravdi šele uveljavlja izpodbojnost pravnega posla, kar naj bi imelo za posledico pravico do poplačila to pa pomeni, da v obravnavanem primeru ne gre za spor o pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, ki je pogoj za zaznambo spora po 1. odst. 44. člena ZZK.

Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

Zaznamba prepovedi odtujitve inobremenitve aruje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini samo glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja. Ne varuje pa vrstnega reda oseb, v korist kaerih se vpis opravi na podlagi sodne odločbe. Takšno pravno varstvo pa daje zaznamba spora, ki se dovoli,če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (prvi odst. 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 33/95, 50/2002). Tožeči stranki je zato mogoče priznati pravni interes z začasno odredbo v zavarovanje denarne erjatve samo, kadar je predmet dajatvenega tožbenega zahtevka izjava volje izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Kadar pa je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev "izvirne" lastninske pravice, je učinkovitejše pravno varstvo z zaznambo spora.

O predlogu za zaznambo spora odloča sodišče po pravilih zemljiškoknjižnega postopka. To pa pomeni, da ne pride v poštev določilo 2. odst. 19. čl. ZPP o ustalitvi pristojnosti okrožnega sodišča, saj ne gre za pravdno zadevo ali uveljavljanje večih zahtevkov v eni tožbi (182. čl. ZPP), temveč za samostojno in ločeno zahtevo po sodnem varstvu, ki se nudi v zemljiškoknjižnem postopku in po pravilih tega postopka ne glede na to, ali je zahtevana skupaj z vložitvijo tožbe ali kasneje.

Legitimacijo predlagati zaznambo spora, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ima, kdor dokaže, da je vložil izbrisno tožbo, zemljiškoknjižnemu sodišču pa ni treba presojati, ali je bil predlagatelj legitimiran tudi za vložitev izbrisne tožbe.

Zakon o zemljiški knjigi v 44.členu določa, da se zaznamba dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini ali če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodni postopek o pridobitvi, spremembi oziroma prenehanju stvarne pravice na nepremičnini pa teče le tedaj, kadar tožeča stranka toži na ugotovitev, da je po zakonu ali na podlagi sodne odločbe pridobila tako pravico na nepremičnini oziroma da je ta pravica prenehala. Samo v primeru, da teče tak (ugotovitveni) postopek, so podani pogoji za zaznambo spora iz 1.odstavka 44.člena ZZK, ki ima učinke tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižno pravico po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen (45.člen ZZK).

Zaznamba spora ne pomeni razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet tega spora.

Zapuščinski postopek ni postopek, v katerem bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora v zapuščinskem postopku.

Zemljiškoknjižno sodišče presoja le obstoj pogojev za dovolitev zaznambe spora, torej da so predlagatelji izkazali, da teče ustrezni sodni postopek.

Dokler gre za nepravdni postopek, ni pogojev za zaznambo spora.

Ko sodišče odloča o zaznambi spora se v skladu z določbo 44. člena ZZK, se ne sme ukvarjati z vprašanjem utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Za odločanje o predlogu za zaznambo spora je pristojno zemljiškoknjižno sodišče.

Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.

Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.

Za dovolitev zaznambe spora ni dovolj, da je iz tožbenih navedb mogoče sklepati, da zahtevek meri na prenehanje lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ampak mora biti tožbeni zahtevek tudi oblikovan tako, da od sodišča zahteva ugotovitev tožnikove stvarne pravice na nepremičnini ali prenehanje take pravice toženca.

V obravnavanem primeru, ko tožnik zatrjuje originarni način pridobitve lastninske pravice na sporni nepremičnini, gre za spor iz vrste sporov, naštetih v 44. členu ZZK. Zato so podani pogoji za dovolitev zaznambe spora.

Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

Za zaznambo spora niti ZPP niti ZZK ne določa, da v primeru, ko se predlaga zaznamba spora, o dovolitvi zaznambe odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi. Zato o zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče, to je sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Za vodenje zemljiške knjige pa je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.