32. člen ZZK
Če je pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice. Če se predznamba lastninske pravice opraviči, se po uradni dolžnosti izbrišejo tisti vpisi, ki so bili izposlovani zoper vknjiženega lastnika po trenutku, ko je bil vložen predlog za predznambo. Če se predznamba lastninske pravice izbriše, se po uradni dolžnosti izbrišejo vsi vpisi, ki so bili opravljeni glede na to predznambo.
- VSL sodba I Cpg 371/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Res je, da sodna praksa vknjižbi lastninske pravice ne pripisuje več absolutnih učinkov in dopušča situacije, ko prenos lastninske pravice učinkuje tudi do tretjih oseb, ki vedo za sklenjeno prodajno pogodbo med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem. Vendar to velja le, če je bil med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, t.j. ko je bilo skladno z določbo 32. in 33. člena ZZK izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Materialno procesno vodstvo je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila zadosti skrbna, pravočasno navedla vsa pravnorelevantna dejstva in zanje ponudila dokaze. Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
- VSL sklep II Cp 4968/2005Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Kadar je v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, ni nujno potrebno, da bi bil v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe. V takem primeru je zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice, tudi če ni naveden EMŠO neutemeljena.
- VSRS Sodba II Ips 24/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 371/2012Višje sodišče v Ljubljani · 13. 6. 2013
Res je, da sodna praksa vknjižbi lastninske pravice ne pripisuje več absolutnih učinkov in dopušča situacije, ko prenos lastninske pravice učinkuje tudi do tretjih oseb, ki vedo za sklenjeno prodajno pogodbo med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem. Vendar to velja le, če je bil med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, t.j. ko je bilo skladno z določbo 32. in 33. člena ZZK izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Materialno procesno vodstvo je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila zadosti skrbna, pravočasno navedla vsa pravnorelevantna dejstva in zanje ponudila dokaze. Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
- VSL sklep II Cp 4968/2005Višje sodišče v Ljubljani · 19. 10. 2005
Kadar je v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, ni nujno potrebno, da bi bil v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe. V takem primeru je zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice, tudi če ni naveden EMŠO neutemeljena.
- VSRS Sodba II Ips 24/2004Vrhovno sodišče RS · 10. 2. 2005
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
- VSL sklep I Cp 1759/2002Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2003
Zaznamba prepovedi odtujitve inobremenitve aruje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini samo glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja. Ne varuje pa vrstnega reda oseb, v korist kaerih se vpis opravi na podlagi sodne odločbe. Takšno pravno varstvo pa daje zaznamba spora, ki se dovoli,če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (prvi odst. 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 33/95, 50/2002). Tožeči stranki je zato mogoče priznati pravni interes z začasno odredbo v zavarovanje denarne erjatve samo, kadar je predmet dajatvenega tožbenega zahtevka izjava volje izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Kadar pa je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev "izvirne" lastninske pravice, je učinkovitejše pravno varstvo z zaznambo spora.