iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o zemljiški knjigi · ZZK · ne velja od 16. 9. 2003

126. člen ZZK

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 28. 3. 2007Vse odločbe ↓
  • VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2007

    Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka. Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj

  • VSL sodba I Cp 1044/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2002

    S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100. <

  • VSC sklep Cp 1482/99Višje sodišče v Celju · 2000

    Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 6. 2002

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2007
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2007

    Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka. Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj

  • VSL sodba I Cp 1044/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 1. 2002

    S prodajno in z darilno pogodbo je prejšnja lastnica dvakrat razpolagala z delom parcele št. 47/1. Tožnica ima močnejšo pravico, ker je prva dobroverno kupila sporni del parcele in jo prevzela v posest, kot toženec, ki je kasneje nedobroverno pridobil nepremičnino z darilno pogodbo in izposloval vpis v zemljiško knjigo. Toženec celo izrecno priznava tožnici lastninsko pravico, vendar ustrezne listine ne izda, pri čemer tudi ni sporno, da predstavlja tožničin delež 13/100 parcele št. 47/1. V takih okoliščinah je tožnica upravičena zahtevati odpis cele parcele št. 47/1 iz sedanjega zemljiškoknjižnega vložka (kjer so še druge toženčeve parcele) in vpis te parcele v drug vložek (126. čl. ZZK). Tožbeni zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, da mora toženec izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala v zemljiško knjigo glede parcele št. 47/1 kot lastnica do 13/100, ne nasprotuje navedenemu, saj takšno dovoljenje zadošča, tehnično pa se bo opravil zemljiškoknjižni vpis po določbah 126. čl. ZZK z odpisom parcele št. 47/1 od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in z vpisom te parcele v nov vložek z lastninskim razmerjem 13/100 oziroma 87/100. <

  • VSC sklep Cp 1482/99
    Višje sodišče v Celju · 25. 5. 2000

    Pravni interes pri ugotovitveni tožbi je podan, kadar je tožnik glede svojega pravnega položaja v negotovosti, s sodbo pa bo ta negotovost odstranjena. Za razsojeno stvar gre, kadar sta razsojena zadeva in obravnavana zadeva identični v naslednjih elementih: identičnost strank, identičnost zahtevka in identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka. Kadar tožnik na novo uveljavlja lastniški oz. solastniški delež na celotni stvari, so solastniki te stvari nujni sosporniki na toženi strani.

  • VSL sklep II Cp 932/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 10. 11. 1999

    Ker je bila pri prvotnem vložku vknjižena služnostna pravica, je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko je v nov vložek preneslo tudi ta vpis.