iuris
§ zakonZakon o avtorski in sorodnih pravicah · ZASP · velja od 29. 4. 1995

90. člen ZASP

Izboljšave dela

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 7. 12. 2020Vse odločbe ↓
  • VSL Sodba I Cp 1764/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020

    Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti. Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.

  • VSRS Sodba II Ips 840/2008Vrhovno sodišče RS · 2008

    Z založniško pogodbo avtor založniku sicer lahko prenese (svojo) avtorsko pravico oziroma pravico do objave avtorskega dela (fotografij kot takih, ki predstavljajo individualno intelektualno stvaritev avtorja), ne more pa z njo (brez soglasja) prenašati pravic tretjih oseb vključno z osebnostno pravico do varovanja lastne podobe. Toženec ni imel soglasja tožnice za objavo izzivalnih fotografij, kar mu je bilo znano pred samo objavo, in je fotografije kljub temu objavil. Toženčevo dejanje predstavlja nedopusten poseg v tožničine osebnostne pravice, ki je pri tožnici povzročil duševne bolečine, zaradi katerih je upravičena do primerne safisfakcije.

  • VSL sodba II Cp 1669/98Višje sodišče v Ljubljani · 2000

    Izdaja dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno tisto konkludentno dejanje, iz katerega je moč sklepati, da je prva tožena stranka odobrila sporno založniško pogodbo. Zato jo ta pogodba zavezuje, čeprav jo je druga tožena stranka sklenila v imenu prve tožene stranke brez njenega pooblastila.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 10. 2022

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 12. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL Sodba I Cp 1764/2020
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 12. 2020

    Avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso zavarovana. Vendar pa registracija po določilu drugega odstavka 174. člena ZASP ustvarja dvojno domnevo, in sicer da gre za avtorsko delo in da avtorske pravice pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot avtor. Zgolj s posplošenimi navedbami, da registrirano delo (nedvomno) ne predstavlja avtorskega dela, saj v njem ni nič individualnega in ustvarjalnega, toženka te domneve ne more izpodbiti. Pravočasno oddana programska shema je tožnikovo avtorsko delo in osnova za nadaljnje dogovarjanje o vsebini programa, kar je glede na naravo televizijskega dela običajno in je bilo predvideno tudi v sami pogodbi. Zgolj nujno sodelovanje s toženkinimi zaposlenimi ter preoblikovanje prvotne sheme, pa ne pomeni, da tožnik svojih pogodbenih obveznosti ni opravil. Končni izdelek ima zato sicer lahko več avtorjev, a to na izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti ne vpliva.

  • VSRS Sodba II Ips 840/2008
    Vrhovno sodišče RS · 2. 10. 2008

    Z založniško pogodbo avtor založniku sicer lahko prenese (svojo) avtorsko pravico oziroma pravico do objave avtorskega dela (fotografij kot takih, ki predstavljajo individualno intelektualno stvaritev avtorja), ne more pa z njo (brez soglasja) prenašati pravic tretjih oseb vključno z osebnostno pravico do varovanja lastne podobe. Toženec ni imel soglasja tožnice za objavo izzivalnih fotografij, kar mu je bilo znano pred samo objavo, in je fotografije kljub temu objavil. Toženčevo dejanje predstavlja nedopusten poseg v tožničine osebnostne pravice, ki je pri tožnici povzročil duševne bolečine, zaradi katerih je upravičena do primerne safisfakcije.

  • VSL sodba II Cp 1669/98
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 6. 2000

    Izdaja dela je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno tisto konkludentno dejanje, iz katerega je moč sklepati, da je prva tožena stranka odobrila sporno založniško pogodbo. Zato jo ta pogodba zavezuje, čeprav jo je druga tožena stranka sklenila v imenu prve tožene stranke brez njenega pooblastila.