118. člen ZASP
Pojem
(1)"Izvajalci" pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela.
(2)Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.
- VSL sodba V Cpg 338/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
- UPRS sodba I U 1443/2011Upravno sodišče RS · 2012
Glede na določbe sklenjenih pogodb o delu, delo sodelavcev (skrivnostnih kupcev) ne vsebuje elementov, značilnih za samostojno individualno intelektualno stvaritev, in s tem ne izpolnjuje pogojev, kot so za avtorsko delo predpisani v ZASP. Posledično je pravilna odločitev davčnih organov, da se izplačani honorarji obravnavajo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Drugostopenjski organ pa je dodatno in v korist tožnika preveril tudi, da pri spornem delu ne gre niti za avtorsko delo v smislu poustvarjanja.
- VSL sodba II Cp 1034/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Med izvajalce se na podlagi 2. odstavka 118. člena ZASP štejejo tudi režiserji. Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožnik ustvaril režijsko delo, kar bi mu zagotavljalo varstvo po ZASP. Priznanje sorodne pravice ni odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč kakšen je njen dejanski prispevek k ustvaritvi umetniškega (gledališkega) dela. V konkretnem primeru to pomeni, če je bil prispevek tožnika le tehnične narave, v takšnem primeru ni moč tožniku priznati, da je režiser dramske igre in zato mu ne gre varstvo sorodne pravice po ZASP.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 12. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba V Cpg 338/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2. 12. 2015
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
- UPRS sodba I U 1443/2011Upravno sodišče RS · 27. 11. 2012
Glede na določbe sklenjenih pogodb o delu, delo sodelavcev (skrivnostnih kupcev) ne vsebuje elementov, značilnih za samostojno individualno intelektualno stvaritev, in s tem ne izpolnjuje pogojev, kot so za avtorsko delo predpisani v ZASP. Posledično je pravilna odločitev davčnih organov, da se izplačani honorarji obravnavajo kot prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oz. prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Drugostopenjski organ pa je dodatno in v korist tožnika preveril tudi, da pri spornem delu ne gre niti za avtorsko delo v smislu poustvarjanja.
- VSL sodba II Cp 1034/2010Višje sodišče v Ljubljani · 9. 6. 2010
Med izvajalce se na podlagi 2. odstavka 118. člena ZASP štejejo tudi režiserji. Med pravdnima strankama je sporno, ali je tožnik ustvaril režijsko delo, kar bi mu zagotavljalo varstvo po ZASP. Priznanje sorodne pravice ni odvisno od tega, kakšen strokovni naziv ima neka oseba, temveč kakšen je njen dejanski prispevek k ustvaritvi umetniškega (gledališkega) dela. V konkretnem primeru to pomeni, če je bil prispevek tožnika le tehnične narave, v takšnem primeru ni moč tožniku priznati, da je režiser dramske igre in zato mu ne gre varstvo sorodne pravice po ZASP.