116. člen ZASP
Posebno varstvo
Za kršitev avtorske pravice na računalniškem programu se štejeta tudi naslednji dejanji osebe:
1.vsako distribuiranje primerka računalniškega programa, za katerega ve ali bi lahko domnevala, da je nedovoljeni primerek; ali
2.posest primerka računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega ve ali bi lahko domnevala, da je nedovoljeni primerek.
- VSRS sodba III Ips 47/2015Vrhovno sodišče RS · 2016
ZASP ne vsebuje definicije »nedovoljenega primerka«, vendar pa je pri opredelitvi pojma mogoče izhajati iz namena posebnega varstva iz 116. člena ZASP, ki je v učinkovitem preprečevanju računalniškega piratstva. Sankcioniranje same posesti primerka programa, pridobljenega brez pravne podlage, namreč imetnikom avtorskih pravic olajšuje uveljavljanje njihovih pravic, saj ni relevantno, na kakšen način, od koga, za kakšno protivrednost in za kakšen namen je posestnik (nezakonito) prišel do nedovoljenega primerka. Toženka je računalniški program oziroma licenco za njegovo uporabo pridobila na podlagi najemne pogodbe, torej ni šlo za nezakonit (»piratski«) primerek.
- VSRS sklep III DoR 162/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera za ugotovitev in potrditev kršitve pravice na računalniškem programu dovolj posest računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se ve, ali bi se lahko domnevalo, da je nedovoljen primerek (druga točka 116. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah), ali pa je treba dokazovati uporabo računalniškega programa.
- UPRS sodba U 478/2007Upravno sodišče RS · 2008
Tožbeni ugovor, da je tožnica računalniške programe pridobila skupaj z računalniki, katere je kupila od druge osebe, je neutemeljen, ker so licence za uporabo računalniških programov avtorsko posebej varovane v skladu z ZASP in le zakonit način pridobitve licence omogoča tudi zakonito uporabo računalniških programov.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 6. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sodba III Ips 47/2015Vrhovno sodišče RS · 21. 6. 2016
ZASP ne vsebuje definicije »nedovoljenega primerka«, vendar pa je pri opredelitvi pojma mogoče izhajati iz namena posebnega varstva iz 116. člena ZASP, ki je v učinkovitem preprečevanju računalniškega piratstva. Sankcioniranje same posesti primerka programa, pridobljenega brez pravne podlage, namreč imetnikom avtorskih pravic olajšuje uveljavljanje njihovih pravic, saj ni relevantno, na kakšen način, od koga, za kakšno protivrednost in za kakšen namen je posestnik (nezakonito) prišel do nedovoljenega primerka. Toženka je računalniški program oziroma licenco za njegovo uporabo pridobila na podlagi najemne pogodbe, torej ni šlo za nezakonit (»piratski«) primerek.
- VSRS sklep III DoR 162/2014Vrhovno sodišče RS · 21. 1. 2015
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera za ugotovitev in potrditev kršitve pravice na računalniškem programu dovolj posest računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega se ve, ali bi se lahko domnevalo, da je nedovoljen primerek (druga točka 116. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah), ali pa je treba dokazovati uporabo računalniškega programa.
- UPRS sodba U 478/2007Upravno sodišče RS · 18. 11. 2008
Tožbeni ugovor, da je tožnica računalniške programe pridobila skupaj z računalniki, katere je kupila od druge osebe, je neutemeljen, ker so licence za uporabo računalniških programov avtorsko posebej varovane v skladu z ZASP in le zakonit način pridobitve licence omogoča tudi zakonito uporabo računalniških programov.