Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije (ZOdl)

Odlikovanja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: odlikovanja) so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije.

Odlikovani so lahko državljani Republike Slovenije. Odlikovani so lahko tudi tuji državljani. Odlikovanje se lahko podeli tudi posmrtno. Izjemoma so lahko odlikovane tudi skupine državljanov, pravne osebe in druge organizacije ter tuje in mednarodne organizacije.

Predsedniku republike pripada od izvolitve dalje red za izredne zasluge.

Državljan Republike Slovenije sme prejeti tuje državno odlikovanje samo s soglasjem predsednika republike po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.

Odlikovanja po tem zakonu so redi in medalje. Redi so: Red za izredne zasluge Zlati red za zasluge Srebrni red za zasluge in Red za zasluge. Medalje so: Medalja za zasluge Medalja za hrabrost in Medalja za častno dejanje.

Odlikovanja se podeljujejo za zasluge, dosežene na:

-        civilnem področju,

-        diplomatsko mednarodnem področju in

-        vojaškem oziroma varnostnem področju.

1. Za izjemno delo in zasluge pri uresničevanju suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju, se podeljuje Red za izredne zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije ter izjemoma skupinam državljanov, pravnim osebam, drugim organizacijam in najvišjim tujim državnikom. 2. Za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem, diplomatsko mednarodnem in vojaškem oziroma varnostnem področju se podeljuje Zlati red za zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije, tujim državljanom ter izjemoma domačim, tujim in mednarodnim organizacijam. 3. Za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije ter za mednarodno sodelovanje na teh področjih se podeljuje Srebrni red za zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije in tujim državljanom ter izjemoma skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam. 4. Za zasluge, dosežene za Republiko Slovenijo na drugih področjih, se podeljuje Red za zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije, skupinam državljanov, pravnim osebam ter drugim organizacijam kot tudi tujim državljanom in tujim ter mednarodnim organizacijam. 5. Za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju Republike Slovenije se podeljuje Medalja za zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije, tujim državljanom, skupinam državljanov ter domačim in tujim organizacijam. 6. Za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin se podeljuje Medalja za hrabrost se podeljuje državljanom Republike Slovenije. 7. Za izjemna dejanja vredna posebne časti, se podeljuje Medalja za častno dejanje se podeljuje samo posameznikom, državljanom Republike Slovenije in tujim državljanom.

Odlikovanja sestavljajo znak, nadomestni znak (zastavica) in listina o podelitvi odlikovanja. Listina o podelitvi je javna listina.

Oblika odlikovanj, način nošenja ter druge značilnosti posameznega odlikovanja so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona.

Odlikovanja podeljuje predsednik republike z ukazom.

Predlog za podelitev odlikovanja lahko dajo državni organi, organi lokalne samouprave, organizacije in državljani Republike Slovenije. Predsednik republike lahko podeli odlikovanja tudi brez predhodnega predloga po lastni odločitvi.

Odlikovanje oziroma nadomestni znak sme nositi samo odlikovanec. Odlikovanec odlikovanja ne sme odtujiti. Nošenje odlikovanj in primeren način nošenja sta čast in moralna obveza odlikovancev.

Izdelovanje in nošenje znakov ter drugih predmetov, ki imajo obliko ali videz odlikovanja po tem zakonu, in promet z njimi, ni dovoljeno.

Odlikovanje posmrtno odlikovanega ali odlikovanje, ki odlikovancu ni bilo vročeno v času življenja, se vroči njegovim družinskim članom po vrstnem redu: zakonec, potomci oziroma posvojenci in njihovi potomci, starši oziroma posvojitelji, bratje oziroma sestre.

Predsednik republike lahko odvzame odlikovanje, če je odlikovanec s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora za kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev ter zoper človečnost in mednarodno pravo. Sodišče mora o pravnomočni sodbi, s katero je bil odlikovanec obsojen, obvestiti predsednika republike.

Odlikovanec, ki je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora, ne sme nositi odlikovanja med prestajanjem kazni.

Zbirko podatkov o predlaganih za odlikovanja in odlikovanih vodi Urad predsednika republike. Zbirka vsebuje ime in priimek predlaganega za odlikovanje ter priimek ob rojstvu, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu in naslov stalnega prebivališča oziroma ime in sedež predlagane organizacije, utemeljitve, vrsto podeljenega odlikovanja, številko in datum ukaza o podelitvi odlikovanja ter datum vročitve odlikovanja. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v postopkih podeljevanja odlikovanj.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebnik, ki samostojno opravlja dejavnost, če nepooblaščeno izdeluje ali če daje v promet znake ali druge predmete, ki imajo obliko ali videz odlikovanja po tem zakonu (13. člen). Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik če nosi odlikovanje, s katerim ni bil odlikovan ali če odlikovanje sramoti (12. člen).

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odlikovanec, ki odtuji odlikovanje (12. člen). Priloga 1: Statut odlikovanj Republike Slovenije Zakon o odlikovanjih Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/95) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

Odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije, ustanovljeno z zakonom o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92), se podeljuje še naprej kot najvišje odlikovanje Republike Slovenije za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

Državljani Republike Slovenije, ki so bili odlikovani po prejšnjih predpisih o odlikovanjih ohranijo pravico do nošenja teh odlikovanj. Določbe 12., 13. in 15. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za odlikovance, ki so bili odlikovani na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije – ZOdl-A (Uradni list RS, št. 22/04) spreminja 21. člen zakona tako, da se glasi: Odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije, ustanovljeno z Zakonom o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92), se podeljuje še naprej kot najvišje odlikovanje Republike Slovenije za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije oziroma le v zvezi z navedenimi dejanji, ki so povezana z osamosvojitvijo. Za ostale izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije se podeljujejo odlikovanja po tem zakonu.«; ter vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi: »11. člen Vse evidence o odlikovanih osebah se v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona prenesejo iz Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije na Urad predsednika republike. 12. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretja, četrta in peta alinea 3. člena Zakona o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Statut odlikovanj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 16/95). 13. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.