1. člen UZITUL-A

V ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1, v nadaljnjem besedilu: ustavni zakon) se za 22. členom dodajo novi členi 22. a do 22. h, ki se glasijo: Republika Slovenija, Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic in banke iz tega ustavnega zakona bodo urejale obveznosti in izvajale ukrepe, ki jih določa ta ustavni zakon. Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima bankama, ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor obdržita: – celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po NFS in drage potencialne obveznosti iz razmerij do NBJ in nekdanje SFRJ za tisti del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ, – ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov, – celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona, – obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ, – pripadajoče terjatve iz teh naslovov. Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdrži odnos do sedanjih podružnic in hčere Ljubljanske banke d.d. s sedeži v drugih republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezni delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog. Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti: – Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot lastnika in upravo Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 3, in Kreditne banke Maribor d.d., Ljubljana, Trg republike 3, – upravljanje s preostankom premoženja kot njun poslovni predmet. Z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona se ustanovita novi banki. Firmi novih bank sta: – Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, – Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor, Vita Kraigherja 4. Ustanovitelj novih bank je Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Predmet poslovanja novih bank so posli iz 2. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93). Novi banki imata status bank v sanaciji. Vodita ju začasni upravi, imenovani z odločbama Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Upravi novih bank morata sprejeti zaključni bilanci bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. V teh bilancah so izkazane obveznosti do NBJ in obveznosti do tujih upnikov iz naslova odnosov s subjekti iz nekdanje SFRJ, kot tudi ustrezno premoženje. Upravi novih bank morata izdelati tudi otvoritveno bilanco po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Zaključni in otvoritveni bilanci iz šestega in sedmega odstavka tega člena mora najpozneje v 90 dneh od uveljavitve tega ustavnega zakona pregledati revizorska hiša in jih potrditi upravni odbor Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Novi banki postaneta z dnem ustanovitve lastnici vseh dobroimetij na računih v tujini. Plačila, ki so na dan uveljavitve tega ustavnega zakona na poti, se upoštevajo v premoženjskem stanju bilanc novih bank. Novi banki začneta s poslovanjem naslednji dan po ustanovitvi. Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ostane lastnik bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona in postane lastnik novih bank po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic se z dnem uveljavitve tega ustavnega zakona vrnejo obveznice, izdane bankam v sanaciji v zameno za terjatve, ki se po določbah tega ustavnega zakona ne prenesejo na novi banki. Vrnjene obveznice Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic prenese na novi banki kot vplačilo kapitala. Pristojno sodišče vpiše po uradni dolžnosti novi banki v sodni register po stanju in na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. Po zaključeni sanaciji banki iz tega člena nadaljujeta poslovanje po predpisih o bankah. Novi banki prevzameta vso ostalo aktivo, vključno s preostankom terjatev in obveznosti bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona. Novi banki iz prejšnjega odstavka prevzameta tudi: – delež terjatev do NBJ iz naslova izplačanih deviznih vlog varčevalcem v Republiki Sloveniji, – delež potencialne obveznosti do tujih upnikov po NFS za končne koristnike s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v skladu s sporazumom s tujimi komercialnimi bankami postane neposredna obveznost novih bank. Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenija v skladu z določbami novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novimi bilateralnimi sporazumi s članicami Pariškega kluba, ko bodo sklenjeni in ratificirani v Državnem zboru Republike Slovenije. Republika Slovenija in novi banki ne priznavajo dolga tujim upnikom, za katere veljajo sankcije Organizacije združenih narodov v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 in 820/1993. Tudi v primeru ukinitve sankcij OZN iz prejšnjega odstavka oziroma do sklenitve in ratifikacije celovitega ali delnega sporazuma o pravnem nasledstvu nekdanje SFRJ, oziroma sporazuma s tujimi upniki, nobeno uveljavljanje terjatev in noben pravni ali drug začet postopek, usmerjen na zaseg premoženja bank ne more imeti nobenih pravnih posledic in ga sodišča Republike Slovenije ne bodo priznavala. Medsebojna pravna razmerja med bankami s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izhajajo iz NFS, se v celoti prenesejo na novi banki. Pravna razmerja z varčevalci, za katere sta v skladu z 19. členom tega ustavnega zakona prevzeli jamstvo Banka Slovenije oziroma Republika Slovenija, kot tudi pravna razmerja z ostalimi subjekti, ki izhajajo iz prenesenega dela poslovanja novih bank, ostanejo nespremenjena. Novi banki zagotavljata tekoče in nemoteno poslovanje s svojimi varčevalci in ostalimi komitenti. Upniki bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona in stečajni upravitelj ne morejo spodbijati pravnih dejanj po 125. do 130. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93). Ne glede na določbe 30. člena zakona p predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) velja za stečajni postopek bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona naslednji vrstni red: 1. terjatve iz bančnih vlog, za katere jamči Republika Slovenija, Banka Slovenije ali Agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah; 2. terjatve Republike Slovenije, njenih agencij, organov in organizacij ter Banke Slovenije; 3. terjatve upnikov, ki niso lastniki banke; 4. terjatve lastnikov banke. Ob zmanjšanju osnovnega kapitala bank iz 22. b člena tega ustavnega zakona se ne uporabljajo določbe 347. do 358. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94). Za novi banki se ne uporabljajo določbe 9. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 46/93). Za statut nove banke ne velja obličnost po prvem odstavku 184. člena zakona o gospodarskih družbah.