Zakon o obrambi (ZObr)

Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg obrambe države.

Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države.

(1)Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba.

(2)Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali vojska).

(3)Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.

(4)Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto.

(5)Obrambne zadeve so v državni pristojnosti.

Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega vojnega prava oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1.      Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska.

2.      Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju.

3.      Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja.

4.      Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost.

5.      Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo.

6.      Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje.

7.      Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo orožje.

8.      Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske.

9.      Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo

10.   Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske.

11.   Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi.

12.    Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme, za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev.

13.   Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v vojaških poveljstvih, enotah in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v ministrstvu, pristojnem za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

14.   Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo.

15.   Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko.

16.   Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje.

17.   Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine.

(1)Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo naslednje dolžnosti:

-        vojaško dolžnost, ki jo uresničujejo v Slovenski vojski in v enotah za zveze;

-        delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe;

-        materialno dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem vozil, strojev, objektov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe.

(2)Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v civilni zaščiti ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni.

(1)Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države.

(2)Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu vojaškemu poveljstvu ali enoti, do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje oznak pripadnosti Slovenski vojski, odkrito nošenje orožja in spoštovanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava.

(3)Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb.

Vojaško dolžnost ureja poseben zakon.

(1)Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako odloči Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).

(2)Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj.

(1)Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 (moški) oziroma 55 let (ženske) in so zdravstveno sposobni za delo.

(2)Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do stavke.

(3)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti.

(1)Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe.

(2)Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve.

(3)Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali objektov, na katerih se izvaja mobilizacija vojske ali vojaške vaje.

(4)( prenehal veljati).

(1)K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

(2)Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost.

(3)Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost.

(4)Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti.

Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.

Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s predpisi.

(1)Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo.

(2)Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede policija.

(1)Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik brigade ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo boji.

(2)Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.

(1)Poškodba ali bolezen, ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih.

(2)Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta.

(3)Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do pokojnine ter pravico do povračila stroškov prevoza in pogrebnih storitev, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma zdravstvenem zavarovanju.

(4)Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna plača na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje.

(5)Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi.

(1)Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.

(2)Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti.

(3)Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje.

(4)Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena.

(1)Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

(2)Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj.

(3)Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi.

(4)Minister, pristojen za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena.

(1)Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke:

1.      o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o enotni matični številki, imenu in priimku, datumu in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, šolski izobrazbi, zaposlitvi in poklicu, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski;

2.      o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom;

3.      o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe;

4.      o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju;

5.      o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti;

6.      o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb.

(2)Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in štipendistih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost.

(3)Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(4)Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

(1)Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje:

1.      vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin;

2.      organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti;

3.      vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti.

(2)Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

(1)Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo.

(2)Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov.

(3)Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

(4)Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi.

(5)Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali.

Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe.

(1)S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod Slovenske vojske in izvajalcev civilne obrambe na delovanje v vojnem stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave civilne zaščite.

(2)Vlada določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost.

(3)Ob povečanju nevarnosti napada na državo ali v neposredni vojni nevarnosti vlada predlaga Državnemu zboru uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, mobilizacijo in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe.

(4)Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje.

(1)Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni.

(2)Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna.

(3)O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča predsednik republike na predlog vlade.

(4)O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter civilne zaščite odloča vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister.

(5)Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije.

(6)Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije.

(1)Ministrstvo organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije.

(2)Kurirska služba se praviloma popolnjuje z vojaškimi obvezniki, ki so izenačeni s položajem pripadnikov enot za zveze.

(3)Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije.

Za izvedbo mobilizacije so odgovorni minister, vojaški poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki civilne zaščite.

(1)Obrambne podatke, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost, je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval.

(2)Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti.

(3)Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije.

(1)Vlada določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.

(2)Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo ter varnostni pas ali območje, ki je potrebno za varno uporabo takega objekta. Kot okoliš posebnega pomena za obrambo se lahko določi tudi območje, predvideno za razmestitev vojske.

(3)Ministrstvo daje soglasje k prometu z zemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi ter soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh okoliših in objektih, posebnega pomena za obrambo.

Minister določi dela v vojaških poveljstvih, enotah ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje.

(1)Aerosnemanja za izdelavo kartografskih publikacij lahko opravljajo le pravne osebe, ki jih pooblasti vlada.

(2)Tuje fizične in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost.

(1)Strokovne obveščevalne naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države.

(2)Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo:

1.      odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih obveščevalnih služb, varnostnih organov ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo;

2.      odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega orožja ali določene vojaške opreme ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z zakonom;

3.      preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom. preiskovanje kaznivih dejanj v ministrstvu in Slovenski vojski.

(3)Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata obveščevalno varnostna služba ministrstva in vojaška policija.

(1)Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske.

(2)Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja:

1.      strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena, tega zakona;

2.      strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu;

3.      strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva.

(3)Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade druge organe.

(4)Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili.

(5)Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek.

(6)Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije.

(7)Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo.

(8)Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije.

(1)Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in kriminalistično službo.

(2)Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.

(3)Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti.

(1)Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja:

1.      ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delno razmerje brez predhodne javne objave;

2.      ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo;

3.      ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo.

(2)Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo.

(1)Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo.

(2)Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(1)Naloge Slovenske vojske so:

-        izvaja vojaško usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;

-        zagotavlja bojno pripravljenost;

-        ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;

-        ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;

-        izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah.

(2)Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za politično ali strankarsko dejavnost ali namen.

(3)O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.

(1)Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo.

(2)Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko in materialna sredstva iz popisa.

(3)Vojna sestava se organizira in pripravlja v miru.

(1)Slovensko vojsko sestavljajo generalštab kot organ v sestavi ministrstva, vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, enote in njihova poveljstva ter zavodi.

(2)Generalštab opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske.

(3)Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister.

(4)Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi enotami ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev.

(5)Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog.

(6)Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme Državni zbor.

(1)Slovensko vojsko sestavljajo združene taktične in operativne enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu.

(2)Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja.

(3)Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa rodove: pehoto, oklepne enote, letalstvo, pomorstvo, artilerijo, zračno obrambo, inženirstvo, radiološko kemično in biološko obrambo ter zveze.

(4)V vojski so prištabna služba, služba informatike, sanitetna, intendantska, tehnična in prometna služba.

(5)Materialne, zdravstvene in druge zaledne potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe.

(6)Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov.

(1)Slovenska vojska ima svojo zastavo in himno.

(2)Bojno zastavo in svečano pesem imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, brigade, samostojni bataljoni in njim enake ali višje enote.

(3)Himno, obliko zastav ter oznako pripadnosti Slovenski vojski določi vlada, druge oznake v Slovenski vojski pa minister.

(4)Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski.

(1)Minister preko generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih.

(2)Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto oborožitve in druge vojaške opreme, ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske.

(3)Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske.

(1)Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.

(2)Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika generalštaba in drugih poveljnikov.

(3)Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij.

(4)Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena.

(5)Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča.

(6)Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje.

(7)Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo.

(8)Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe mednarodnega vojnega prava.

(9)Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, protokolarnih zadev, straže ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni.

(1)Načelnik generalštaba je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski.

(2)Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.

(3)Poveljnik pokrajine je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.

(4)Poveljnik območja je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov.

(5)Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za bojno pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov.

(1)Načelnika generalštaba imenuje vlada na predlog ministra.

(2)Poveljnike in namestnike poveljnikov v mirnodobni sestavi, poveljnike in namestnike poveljnikov samostojnih bataljonov, njim enakih in višjih enot vojne sestave imenuje minister na predlog načelnika generalštaba. Za imenovanje drugih starešin minister pooblasti poveljnike.

(3)Pristojnost za imenovanje iz tega člena obsega tudi pristojnost za razrešitev.

(1)Vodenje vojske se izvaja s predpisi in akti vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja vlada.

(2)Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, ukazi ali povelja.

(3)Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo.

(4)Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno.

(1)Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo.

(2)Za vojaško službo se šteje tudi opravljanje nalog v obveščevalno varnostni službi ministrstva in v vojaških šolah.

(3)Minister lahko določi, da se vojaška služba opravlja tudi na določenih delovnih mestih v ministrstvu in da se opravljanje določenih pomožnih ali vzdrževalnih del v stalni sestavi vojske ne šteje za vojaško službo.

(1)Kdor opravlja vojaško službo je vojaška oseba in je podrejen vojaški disciplini.

(2)Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo.

(3)Vojaški obveznik, ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda.

(4)Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda.

(1)Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati prisego.

(2)Prisega se glasi: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi."

(1)Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali vojaško knjižico ter uniformo in orožje v skladu s pravili službe.

(2)Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov političnih strank.

(3)Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v vojaških objektih, vojaških poveljstvih, enotah in zavodih.

(1)Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače:

1.      zavarovati življenja moštva, ki ga varuje;

2.      odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje;

3.      odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje.

(2)Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju.

(3)Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje.

(4)V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru.

(1)Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene.

(2)Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona.

(1)Vojaški obvezniki, ki služijo vojaški rok, in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva, denarnih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči.

(2)Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi.

(3)Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi vlada.

(4)Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi vlada.

(5)Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin.

(1)Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe.

(2)Pohvala oziroma priznanje za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni državljan Republike Slovenije oziroma tujemu organu ali organizaciji.

(3)Vrste priznanj, ki se podeljujejo vojaškim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe države, predpisuje minister.

(1)Vojaškim osebam se lahko da osebna vojaška oborožitev in oprema v hrambo.

(2)Osebna vojaška oborožitev in oprema se lahko da v hrambo tudi vojaškim obveznikom, ko ne opravljajo vojaške službe.

(3)Kdor izgubi, poškoduje, odtuji ali uniči osebno vojaško oborožitev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo škodo.

(4)Vojaška oseba oziroma vojaški obveznik mora osebno vojaško oborožitev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stroške.

(1)Vojaške osebe kazensko odgovarjajo po kazenskem zakoniku Republike Slovenije.

(2)Vojaške osebe odškodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi.

(1)Vojaške osebe so disciplinsko odgovorne nadrejenemu za kršitev vojaške discipline.

(2)Kršitve vojaške discipline so:

1.      neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v vojaško enoto ali zavod;

2.      uživanje alkohola ali drugih omamnih sredstev, ki onemogočajo opravljanje vojaške službe;

3.      opustitev varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost moštva ali vojaškega premoženja;

4.      malomarno izvrševanje dolžnosti;

5.      odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev dobljenega povelja;

6.      napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo;

7.      neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnihkoli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z vojaško službo;

8.      namerno povzročanje škode na vojaškem premoženju;

9.      žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, predpostavljenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb.

(3)Za pripadnike stalne sestave se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve delovne dolžnosti, predpisane za delavce v državni upravi.

(4)Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, predpisanem za delavce v državni upravi, kolikor ni s pravili službe določeno drugače.

(1)Za kršitev vojaške discipline se lahko vojaškemu obvezniku na služenju vojaškega roka izreče naslednje disciplinske ukrepe:

-        opomin;

-        javni opomin;

-        prepoved izhoda iz vojaške enote ali zavoda v prostem času;

-        podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi;

-        premestitev v drugo enoto.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka, razen podaljšanega opravljanja dolžnosti, se lahko izrečejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v vojaški službi.

(3)V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kršitve vojaške discipline, kadar je vojaški službi, predčasno odpusti iz enote.

(4)Vojaški osebi se kot disciplinski ukrep za kršitve vojaške discipline lahko odvzame čin ali se jo razporedi na drugo ali nižjo dolžnost.

(5)Pripadniku stalne sestave se za kršitve vojaške discipline lahko izrečejo disciplinski ukrepi, predpisani za delavce v državni upravi, in ukrepi iz prejšnjega odstavka.

(6)V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in uresničljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izreče zapor do 30 dni.

(1)Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali pravila službe tako, da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izreče tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov:

1.      prepoved samostojnega opravljanja dolžnosti do treh mesecev;

2.      prepoved samostojnega upravljanja vojaškega vozila, stroja ali plovila do šest mesecev;

3.      razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost do šest mesecev.

(2)Vojaški osebi, ki ji je bil izrečen varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dolžnost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa.

(3)Pri kršitvah, ki so nastale namenoma ali zaradi velike malomarnosti, in ki so povzročile hude posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen.

Vlada podrobneje uredi odnose v vojaški službi, red in notranje službe, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vprašanja vojaške službe.

(1)V Slovenski vojski so naslednji čini:

-        za vojake in slušatelje vojaških šol poddesetnik in desetnik;

-        za podčastnike, slušatelje šole za častnike ter šole za častnike vojnih enot vodnik, višji vodnik, štabni vodnik in praporščak;

-        za častnike in generale podporočnik, poročnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir, generalpodpolkovnik in generalpolkovnik.

(2)Mornariški častniški in admiralski čini so podporočnik, poročnik korvete, poročnik fregate, kapitan korvete, kapitan fregate, kapitan bojne ladje, kapitan, viceadmiral in admiral.

(3)Podčastniki in častniki, ki imajo nižji čin, kot je predpisan za dolžnost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do naslovnega čina, ki preneha, ko prenehajo opravljati dolžnost. Pravica do naslovnega čina ni izenačena s pravicami imetnikov činov iz prejšnjih dveh odstavkov.

(1)V čin poddesetnika ali desetnika se lahko poviša vojak ali slušatelj vojaške šole.

(2)Vojaškemu obvezniku se lahko podeli čin vodnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje.

(3)Podčastniku se lahko podeli čin podporočnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje.

(4)Vojake povišuje poveljnik bataljona ali njemu enak starešina oziroma predstojnik vojaške šole.

(5)Čine podeljuje minister.

(1)Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje:

-        ima predpisano splošno izobrazbo;

-        je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin;

-        je dolžnost opravljal določen čas;

-        je uspešno končal vojaške vaje ali drugo vojaško usposabljanje;

-        je od zadnjega povišanja preteklo najmanj eno leto.

(2)Vojaškemu obvezniku se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin.

(3)Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju vlade.

(4)Minister pooblasti načelnika generalštaba in druge poveljnike za poviševanje podčastnikov.

(5)Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov ter odvzem činov.

(1)Ministrstvo organizira:

-        šolo za podčastnike;

-        šolo za častnike;

-        šolo za častnike vojnih enot;

-        šolo za poveljniškoštabno usposabljanje.

(2)V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske.

(3)Šolo za častnike vojnih enot kandidati opravijo med služenjem vojaškega roka. Zanje ne velja prepoved članstva v političnih strankah.

(4)V poveljniško-štabni šoli se šolajo častniki stalne in vojne sestave.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se šola za častnike lahko organizira kot visokošolsko izobraževanje v skladu z zakonom.

(6)Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo v tujini oziroma se tuje vojaške osebe lahko šolajo na vojaških šolah iz prvega odstavka tega člena.

(7)Podrobneje pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister.

(1)Vojaška policija skrbi za vojaški red in disciplino, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem kaznivih dejanj v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo.

(2)Vojaška policija skrbi tudi za varovanje poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo.

(3)Organizacija vojaške policije se določa s formacijo.

(4)Poveljniki enot vojaške policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira vojaška policija v skladu s prejšnjim odstavkom.

(1)Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila da:

1.      opozarja ter daje navodila;

2.      legitimira, napoti, vabi, privede, pridrži, omeji gibanje ali odvzame prostost;

3.      opravlja osebne preglede in preiskave, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo;

4.      zaseže predmete;

5.      uporablja prisilna sredstva, razen vodnega curka, konjenice in lesene palice;

6.      ureja in nadzoruje vojaški promet;

7.      zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov.

(2)Vojaška policija lahko pridrži vojaško osebo, ki pod vplivom alkohola ali drugih omamnih sredstev moti javni red in mir ali vojaško disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur.

(3)Pripadniki vojaške policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila vojaške policije le, kadar opravljajo vojaško službo.

(1)Pravice in pooblastila iz prejšnjega člena vojaška policija uporablja le:

-        v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo;

-        na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice;

-        zoper vojaške osebe.

(2)Vojaška policija lahko uporablja vozila s prednostjo.

(3)Pri urejanju vojaškega prometa v javnem prometu vojaška policija svoje delo usklajuje s policijo.

(4)Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske.

Če vojaška policija v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na območju tabora pri kaznivem dejanju ali nepooblaščenem zadrževanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo vojaška policija lahko uporabi le najnujnejše ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridrži do prihoda policije oziroma uspešno odvrne napad na moštvo, osebe ali objekte in premoženje, ki jih varuje.

(1)Vlada sprejema oceno ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni.

(2)Vlada sprejema obrambni načrt države. Načrt sestavljajo načrt uporabe Slovenske vojske, načrt vlade in ministrstev ter Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo.

(3)Vlada podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe.

(1)Državni organi v obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti.

(2)Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti.

(3)Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon.

(4)Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo državnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, vlade in Državnega zbora v vojnem stanju.

(1)Občinski in pokrajinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.

(2)Župan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

(3)Občinam in pokrajinam lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.

(4)Župan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni.

(1)Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze sodelovanja med državnimi organi in Slovensko vojsko.

(2)Upravne zveze se uporabljajo tudi za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje.

(3)Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez.

(4)Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po načelih, ki veljajo za vojaške enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb.

(5)Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe.

(1)Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe.

(2)Gospodarska obramba obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč.

(3)Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem ter opremo.

(1)Pristojni državni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni.

(2)Na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka pristojni državni organi določijo, katere gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. Pristojni državni organi z izbranimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe.

(3)Izbrane gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira država.

(4)Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni.

(5)Državni organi iz drugega odstavka tega člena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega člena, ki so zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, za določitev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo države, ter organizacije iz prejšnjega člena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dolžnost potrebno število njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju.

(1)Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi:

-        uvede racionirano preskrbo z določenimi izdelki in storitvami ter določi merila za njeno izvajanje;

-        omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin;

-        odredi obvezen odkup določenih proizvodov;

-        odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev;

-        odredi posebne ukrepe za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj.

(2)V vojnem stanju vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na določenih območjih ter omeji ali prepove prost vstop in čas bivanja tujcev v državi. Evakuacijo prebivalcev vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju župana tiste lokalne skupnosti, na območju katere se evakuacija izvaja.

(3)Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

(1)Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi koncesijo vlade.

(2)Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva.

(3)Minister najmanj enkrat letno poroča vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme.

(4)Vlada predpiše, kaj se šteje za vojaško orožje in opremo.

(1)Kdor želi proizvajati vojaško orožje ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, določenih s splošnimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva.

(2)Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme.

(3)Ministrstvo v skladu s 74. členom tega zakona določi naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz prejšnjega in tega člena v vojnem stanju ter izda podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme.

(1)Psihološka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju.

(2)Priprave psihološke obrambe ureja vlada.

(3)Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države.

(1)Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge.

(2)Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe iz prejšnjega odstavka na neobvezen način.

(3)Za usposabljanje iz prejšnjega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti.

(4)Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe iz prvega odstavka tega člena.

(1)Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru.

(2)Organom, službam, enotam in organizacijam iz prejšnjega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom.

(1)Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti:

1.      razglasi izredno stanje na predlog vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost;

2.      razglasi vojno stanje na predlog vlade, če je izvršen napad na državo;

3.      odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti;

4.      odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti;.

5.      sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske;

6.      preko pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno obveščevalne dejavnosti države.

(2)Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske.

(3)Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in preko pristojnih delovnih teles.

Predsednik republike na predlog vlade:

1.      razglasi izredno stanje, če se Državni zbor ne more sestati;

2.      razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se Državni zbor ne more sestati;

3.      v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z. zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se Državni zbor ne more sestati;

4.      odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se Državni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom.

(1)Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države.

(2)Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.

(3)Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah.

(4)Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Državnega zbora v vojni, vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi.

(5)Vlada lahko imenuje operativne štabe obrambe tudi za posamezna območja države, ki so odgovorni državnemu operativnemu štabu obrambe.

(6)Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo.

(7)Operativni štabi obrambe iz četrtega in petega odstavka tega člena nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov.

(1)Minister je dolžan omogočiti stalen nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.

(2)Delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka minister v januarju pošlje za preteklo leto redno letno poročilo o delu obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev.

(1)Inšpekcijo na obrambnem področju opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo, ki je organ v sestavi ministrstva.

(2)Inšpektorji za obrambo nadzirajo izvrševanje predpisov na obrambnem področju in pri tem zlasti:

-        preverjajo stanje priprav civilne obrambe;

-        preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in mobilizacijo;

-        preverjajo izvajanje vojaškega usposabljanja;

-        preverjajo in ocenjujejo bojno pripravljenost in delo vojaških poveljstev, enot in zavodov;

-        preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe.

(3)Glavni inšpektor za obrambo lahko za uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi praktični preizkus ali vajo. Če vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora inšpektor predhodno pridobiti soglasje ministra.

(4)Inšpektorji za obrambo se pri izvajanju inšpekcije izkazujejo s službenimi izkaznicami.

(5)Minister podrobneje predpiše način in postopek za opravljanje inšpekcije na obrambnem področju.

(1)Inšpektor iz prejšnjega člena ima poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije, pravico in dolžnost:

-        naložiti, da se v določenem roku ali na določen način odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, načrti ali akti vodenja in poveljevanja;

-        odrediti, da se do odločitve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogroža varnost ljudi in premoženja;

-        odrediti, da se do odločitve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje;

-        predlagati uvedbo postopka za razrešitev z dela ali dolžnosti oziroma za ugotovitev odgovornosti.

(2)Zoper odločitev inšpektorja iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni dovoljena pritožba ministru. Pritožba ne zadrži izvršitve naloženega ukrepa, če gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka.

(1)Za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2)Kdor želi poklicno opravljati delo na obrambnem področju, mora biti državljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem področju.

(3)Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje:

-        da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok;

-        da ima ustrezno splošno izobrazbo;

-        da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke.

(4)Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

(5)Ustrezna splošna izobrazba iz tretjega odstavka tega člena je za vojaka praviloma končana poklicna šola, za podčastnika srednja in za častnika višja ali visoka šola.

(6)Minister določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega člena.

(1)Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta:

-        višjih upravnih in upravnih delavcev oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne in strokovno varnostne zadeve;

-        poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev;

-        starešin, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski;

-        inšpektorjev.

(2)Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistematizacijo in formacijo.

(1)Štipendisti na srednjih, višjih in visokih šolah, ki imajo med šolanjem sklenjeno štipendijsko pogodbo z ministrstvom, po šolanju opravijo vojaški rok v skladu z zakonom.

(2)Štipendisti iz prejšnjega odstavka po končanem šolanju z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske.

(3)Štipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v času štipendiranja in služenja vojaškega roka, v času, ki je enak času štipendiranja in opravljanja vojaškega roka.

(4)Prejemke, ki jih je štipendist prejel med služenjem vojaškega roka, je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka vrniti v višini, ki presega prejemke drugih vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka.

(1)Vodje uprav in samostojnih organizacijskih enot ministrstva ter določenih notranjih organizacijskih enot, načelnik generalštaba in njegovi namestniki ter pomočniki, poveljniki pokrajin in območij, operativnih poveljstev, brigad in njim enakih ali višjih enot med poklicnim delom v obrambi ne smejo sodelovati v upravljanju podjetij, zavodov oziroma gospodarskih družb.

(2)Minister določi delovna mesta iz prejšnjega odstavka.

(1)Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika. Pogodba se sklene:

-        za vojaka za pet let in se nato lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti;

-        za podčastnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let, vendar ne dalj kot do 55. leta starosti;

-        za častnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let.

(2)Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora uspešno opraviti vojaško strokovno usposabljanje, in sicer:

-        kandidat za vojaka osnovno vojaško strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe;

-        kandidat za podčastnika šolo za podčastnike v enem letu od sklenitve pogodbe;

-        kandidat za častnika šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe.

(3)Kandidatu iz prejšnjega odstavka, ki vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, se pogodba o zaposlitvi prekine.

(4)Kandidat, ki je uspešno opravil šolo za častnike, organizirano kot visokošolsko izobraževanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena.

(5)Ženskam se v pripravniško dobo všteva stažiranje v vojaških enotah pred ali po končani vojaški šoli iz drugega odstavka tega člena.

(1)Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave:

-        dolžnost, da se udeležuje dopolnilnega vojaško strokovnega usposabljanja po predpisanih programih;

-        pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, če izpolnjuje zahtevane pogoje.

(2)Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerno višino stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Povračila stroškov usposabljanja je oproščen, če je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov.

(3)Pripadnik, ki mu je iztekel pogodbeno dogovorjeni rok dela v vojski in pogodbe o zaposlitvi ni podaljšal, ima pravico do povprečne plače zadnjih šestih mesecev še:

-        vojak dva meseca;

-        podčastnik tri mesece;

-        častnik štiri mesece.

(4)Po izteku vsakega nadaljnjega pogodbeno podaljšanega roka se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kot za dva meseca

(1)Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru:

-        če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona ali se ne udeležuje obveznih oblik dopolnilnega vojaškega strokovnega usposabljanja;

-        če je kršil vojaško disciplino;

-        če preneha potreba po dolžnosti, ki jo opravlja, ali če se zmanjša stalna sestava, pa ni mogoča njegova razporeditev na drugo delo.

(2)Če vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. (delno razveljavljen)

(1)Pripadnik stalne sestave, ki je v Slovenski vojski delal najmanj 15 let, ima po prenehanju delovnega razmerja poleg pravic iz 93. člena tega zakona tudi pravico do usposobitve za civilni poklic, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja.

(2)Pravica iz prejšnjega odstavka obsega pokritje stroškov šolanja ali druge vrste usposabljanja, ki traja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja.

(3)Medsebojne obveznosti med ministrstvom in upravičencem do pokritja stroškov usposabljanja za civilni poklic se uredijo s posebno pogodbo.

(1)Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih.

(2)Posebni delovni pogoji so:

-        delo ob nedeljah ali praznikih;

-        delo v deljenem delovnem času;

-        delo daljše od polnega delovnega časa;

-        dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma;

-        delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času;

-        pripravljenost za delo;

-        bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu;

-        izraba ali prekinitev dopusta v skladu s potrebami službe.

(3)Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času.

(4)Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

Delo v posebnih delovnih pogojih se odredi, če to terjajo varnostne razmere, oziroma kadar je le tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, opravljene pa morajo biti v določenem roku.

(1)Delavec je lahko razporejen po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto ali na delo v drug kraj.

(2)Delavec iz prejšnjega odstavka obdrži enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, če je to zanj ugodneje ter druge pravice v skladu z zakonom.

(1)Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke.

(2)Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državni upravi.

(3)Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti:

-        nemoteno opravljanje vojaških zadev ter drugih zadev, povezanih z uresničevanjem temeljnih dolžnosti državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na obrambnem področju;

-        nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe;

-        neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske službe in mobilizacije;

-        neprekinjeno delovanje dežurnih služb, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema;

-        nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdrževanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladiščenjem za vojaške potrebe.

(4)Vojaške osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, nimajo pravice do stavke, če grozi povečana nevarnost napada na državo ali če je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma če je razglašeno izredno ali vojno stanje, toliko časa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, če sta ogroženi varnost in obramba države in take razmere ugotovi vlada.

(1)Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema, se uporabljajo splošni predpisi o varstvu pred požarom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu.

(2)Minister predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na področju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splošni predpisi.

(1)Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe opravlja, če z zakonom ni določeno drugače, ministrstvo.

(2)Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave določa minister.

(3)Uprave za obrambo iz prejšnjega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih s tem zakonom.

(4)V upravnih zadevah na drugi stopnji odloča minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi.

(5)Minister predpiše obliko in vsebino službenih in drugih izkaznic, določenih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oborožitve in opreme, ki jo uporabljajo državni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju.

(1)Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske.

(2)Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami.

(1)Za usposabljanje državljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobraževalni organizacijski enoti.

(2)Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister. Če usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja.

(3)Ministrstvo v skladu s programi pomaga Združenju slovenskih častnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo.

(4)Stroške usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral.

(1)Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati:

-        priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje;

-        vojaško strokovnega usposabljanja;

-        delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na področju obrambe;

-        kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na področju obrambe.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naroči ministrstvo pri zunanjih izvajalcih.

(1)Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:

1.      če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju materialne dolžnosti (drugi in tretji odstavek 11. člena);

2.      če na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. člena (prvi odstavek 22. člena);

3.      če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen);

4.      če ne varuje državne, vojaške ali uradne skrivnosti v skladu z 28. členom tega zakona;

5.      če vnese zaupne podatke v javne publikacije v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;

6.      če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona;

7.      če brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. člena tega zakona;

8.      če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. člena);

9.      kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena);

10.   če ne izvrši kadrovskih in drugih priprav za določeno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. člena);

11.   če preizkuša, označuje, opravlja transport ali skladiščenje vojaškega orožja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona;

12.   če ne ravna v skladu z inšpekcijskim ukrepom Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. člena tega zakona;

13.   če kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. člena tega zakona;

14.   če ne uskladi priprav in organiziranosti v roku iz 114. člena tega zakona.

(2)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5. in 12. točke prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik:

1.      če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju vojaške, delovne ali materialne dolžnosti iz 6. člena tega zakona oziroma usposabljanju za vojaško ali delovno dolžnost iz 13. člena tega zakona;

2.      če ne varuje državne, vojaške, uradne ali poslovne skrivnosti v skladu s 14. členom tega zakona;

3.      če se na poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju in ob določenem času oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. člena);

4.      če se kljub prepovedi iz 16. člena tega zakona prosto giblje na območju, kjer potekajo boji;

5.      če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen);

6.      če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona;

7.      če opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. člena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa;

8.      če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. člen);

9.      če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena);

10.   če nosi vojaško uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. člena tega zakona in pravili službe;

11.   če ne hrani osebne oborožitve in vojaške opreme v skladu s četrtim odstavkom 55. člena tega zakona;

12.   če je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kršitve vojaške discipline predčasno odpuščen iz enote (tretji odstavek 58. člena);

13.   če se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona;

14.   če organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. členom tega zakona. Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v državni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

(1)Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

(2)Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje.

(3)Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna.

(4)Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(5)Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe.

(2)Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Določbe tega zakona, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski s pogodbo o zaposlitvi, se uporabljajo za pripadnike stalne sestave, ki so zaposleni v stalni sestavi ob uveljavitvi tega zakona, tako da se šteje, kot da so sklenili pogodbo o zaposlitvi za vojake pet, za podčastnike in častnike pa deset let, šteto od uveljavitve tega zakona.

(4)Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka imajo med trajanjem in po izteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi.

(1)V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31. 12. 1993 opremo in oborožitev enot za zveze, centrov za obveščanje, oborožitev ter opremo, namenjeno za delo občinskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvrševanje temeljne dejavnosti upravnih organov na področju obrambe ter zaščite.

(2)Oborožitev in oprema iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo državna last.

(3)Iz opreme iz prvega odstavka tega člena je izvzeta oprema, namenjena zaščiti in reševanju ter organom za notranje zadeve.

(4)Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z občinami oziroma mestom ustrezne pogodbe.

(1)Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve.

(2)Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dolžni ministru ponuditi svoj odstop.

(1)V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji občinski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka.

(2)Upravni postopki, ki so v teku, se dokončajo v skladu s tem zakonom.

(3)Ministrstvo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti.

(1)Premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona državna lastnina.

(2)Vlada podrobneje uredi evidence in način upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih.

(1)Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

(2)Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v šestih mesecih po uveljavitvi zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), razen določb 135. in 136. člena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o obrambi – ZObr-A (Uradni list RS, št. 44/97) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi – ZObr-B (Uradni list RS, št. 87/97) spreminja 108. člen zakona tako, da se glasi: »108. člen

(1)Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki opravljajo vojaško službo, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona.

(2)Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje.

(3)Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna.

(4)Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(5)Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.«; ter vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: »2. člen Vlada Republike Slovenije določi najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona delovna mesta delavcev, ki opravljajo vojaško službo iz prejšnjega člena. 3. člen Akte o notranji organizaciji in sistemizaciji ter formacije delovnih mest oziroma vojaških dolžnosti je potrebno uskladiti z določbo 1. člena tega zakona in aktom Vlade Republike Slovenije iz prejšnjega člena najkasneje v 30 dneh od uveljavitve akta iz prejšnjega člena. 4. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Odločba o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 13/98) spreminja tretji in četrti odstavek 109. člena zakona tako, da se glasi: »109. člen (zavarovanje) (uporaba zakona za zaposlene)

(1)Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18. 7. 1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe.

(2)Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona.

(3)( razveljavljen)

(4)( razveljavljen)«. Zakon o materialni dolžnosti – ZMatD (Uradni list RS, št. 87/01) vsebuje naslednjo končno določbo: »33. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.