iuris
§ zakonZakon o obrambi · ZObr · velja od 14. 1. 1995

98.f člen ZObr

(stalnost)

Sodna praksa: 7 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 12. 2025Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Pdp 350/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025

    Dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe. Tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.

  • VDSS Sodba Pdp 938/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2018

    ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.

  • VDSS Sklep X Pdp 171/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017

    KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS. Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 30. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 15. 9. 2004 · trenutno
  2. 5. 6. 2002 – 14. 9. 2004

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

7 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 12. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–7 od 7
  • VDSS Sodba Pdp 350/2025
    Višje delovno in socialno sodišče · 3. 12. 2025

    Dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe. Tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.

  • VDSS Sodba Pdp 938/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 28. 2. 2018

    ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.

  • VDSS Sklep X Pdp 171/2017
    Višje delovno in socialno sodišče · 15. 6. 2017

    KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS. Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.

  • VDSS sodba Pdp 940/2015
    Višje delovno in socialno sodišče · 17. 3. 2016

    Tožnik je dosegel svoje zadnje napredovanje na civilni dolžnosti, ki jo je opravljal pred razporeditvijo na vojaško dolžnost. Prenos napredovanj ob spremembi civilne v vojaško dolžnost pa ni mogoč. Skladno z 20. členom ZSPJS in sodno prakso je ohranitev razredov napredovanja možna pri istem ali drugem delodajalcu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah. Ker spada formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen pred premestitvijo (civilna dolžnost), v drugo plačno skupino kot formacijska dolžnost, na katero je bil tožnik premeščen (vojaška dolžnost), ohranitev napredovanja ni mogoča, saj gre za dolžnosti v različnih plačnih skupinah (in ne podskupinah iste plačne skupine) in skladno z določbo 20. člena ZSPJS po sami naravi stvari ne gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta (formacijske dolžnosti). Zakon sam utemeljuje istovrstnost oziroma sorodnost delovnih mest izključno v okviru različnih plačnih podskupin iste plačne skupine, in ne med delovnimi mesti različnih plačnih skupin. Ker razporeditev ni bila opravljena v okviru iste plačne skupine, tožena stranka pravilno ni upoštevala napredovanj v

  • VSRS Sodba VIII Ips 518/2007
    Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2009

    Na podlagi 98.f člena ZObr pripada tožniku dodatek na stalnost v višini, ki upošteva delovno dobo na vojaški dolžnosti v JLA.

  • VDSS VDS sodba Pdp 479/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 25. 5. 2006

    Za poklicno opravljanje vojaške službe v smislu 98.f člena ZObr se šteje tudi delo v aktivni službi JLA. To delo se šteje za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic (torej pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške služe) izenačene z delom v Teritorialni obrambi RS. Tako stališče je zavzelo VS RS v zadevi opr. št. VIII Ips 171/2005.

  • VSRS Sodba VIII Ips 171/2005
    Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2006

    Ker ustavni zakon določa zagotavljanje pridobljenih pravic vojaškim osebam, ki "nadaljujejo delo" oziroma "nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije", je sodišče tudi glede dela na vojaški dolžnosti oziroma poklicnega opravljanja vojaške službe v smislu določb 98.f člena ZObr predhodno delo tožnika v aktivni službi v JLA utemeljeno štelo za opravljanje vojaške službe v sestavah, ki so bile vsaj glede tožnikovih statusnih, socialnih in drugih pravic, torej tudi pravic, ki izhajajo iz delovne dobe za čas poklicnega opravljanja vojaške službe, izenačene z delom v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.