43. člen ZObr
(poveljevanje)
(1)Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.
(2)Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika generalštaba in drugih poveljnikov.
(3)Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij.
(4)Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena.
(5)Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča.
(6)Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje.
(7)Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo.
(8)Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe mednarodnega vojnega prava.
(9)Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, protokolarnih zadev, straže ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni.
- VDSS Sodba Pdp 15/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 549/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Kot tožnikov prispevek v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR je šteti popustitev koncentracije in nadzora nad vsakim korakom pri aktiviranju topovskih udarov, zaradi česar tožnik ni pravočasno zaznal nepravilnosti pri izgorevanju zažigalne vrvice, ko iskre niso bile vidne, čeprav bi moral kot poveljujoči po sedmem odstavku 43. člena Zakona o obrambi nadzorovati izvrševanje lastnega povelja. S to opustitvijo pa na drugi strani konkurira objektivna odgovornost za nevarno stvar. Poleg tega je bil tožnik edini poveljujoči na vaji z velikim številom vojakov. Po presoji revizijskega sodišča z vrednotenjem vseh teh okoliščin ni mogoče preseči deleža 40 %, kolikor je pritožbeno sodišče opredelilo stopnjo tožnikovega prispevka.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 5. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 15/2022Višje delovno in socialno sodišče · 12. 5. 2022
Zgolj okoliščine, da je bil tožnik v funkciji poveljnika kontingenta odgovoren za pripadnike ter 24 ur na dan na voljo tako svojim nadrejenim kot podrejenim in s tem tudi dosegljiv preko službenega telefona, same po sebi res ne utemeljujejo kršitve pravice do tedenskega počitka. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2021, na katerega opozarja pritožba, vendar pa dejstvo odgovornosti in dosegljivosti ni bilo odločilno za presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku kršena pravica do tedenskega počitka. Bistvena je ugotovitev, da je tožnik moral opravljati konkretne delovne zadolžitve (preverjanje in spremljanje varnostne situacije, njeno analiziranje, priprava dnevno operativnega poročila, pisanje dnevnih ukazov), ki so bile dejansko obvezne in so se pričakovale, da jih poveljnik kontingenta opravlja, zato po presoji pritožbenega sodišča pomenijo opravljanje dela za delodajalca.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 549/2005Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2007
Kot tožnikov prispevek v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR je šteti popustitev koncentracije in nadzora nad vsakim korakom pri aktiviranju topovskih udarov, zaradi česar tožnik ni pravočasno zaznal nepravilnosti pri izgorevanju zažigalne vrvice, ko iskre niso bile vidne, čeprav bi moral kot poveljujoči po sedmem odstavku 43. člena Zakona o obrambi nadzorovati izvrševanje lastnega povelja. S to opustitvijo pa na drugi strani konkurira objektivna odgovornost za nevarno stvar. Poleg tega je bil tožnik edini poveljujoči na vaji z velikim številom vojakov. Po presoji revizijskega sodišča z vrednotenjem vseh teh okoliščin ni mogoče preseči deleža 40 %, kolikor je pritožbeno sodišče opredelilo stopnjo tožnikovega prispevka.