25.m člen ZPPOLS

Ker je namen prvega odstavka 5. člena ZPVZDruP dokončanje že začetih postopkov, se lahko norma analogno uporablja tudi za ostale nedokončane postopke, ne le za pravdne postopke.

V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO. Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi). Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.

Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.

Procesna legitimacija pomeni pravico do postopka in do meritorne odločitve. Ta pravica ni splošna in ne pripada vsakomur, nasprotno, odvisna je od določenih, točno individualiziranih okoliščin. Posebnost predpostavke procesne legitimacije je, da je ZPP nikjer izrecno ne ureja in izhaja neposredno iz ustave. Že iz ustave izhaja da ta pravica pripada le tistemu, ki je v postopku procesno legitimiran. Člen 22 v povezavi s 23. členom ustave določa, da je vsakomur zagotovljeno sodno varstvo njegovih - ne pa pravic tretjih. ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikov-anja.

Res je, da je po določilu Zakona o družbenem pravobranilcu tožeča stranka varuh družbene lastnine, ki vlaga tožbo v vseh primerih, kadar je to potrebno zaradi varstva družbene lastnine, kot v pritožbi opozarja tožeča stranka, vendar pri tem spregleda, da po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register v kapitalu družbe ni več družbenega premoženja. Zato se posledice ugotovitve, da je pred vpisom v sodni register prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, ne izrazijo na družbenem kapitalu (ki ga ni več), temveč na delniškem. Očitno imajo iz teh razlogov po določilu 25.h člena ZPPOLS aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi oškodovanja družbenega premoženja po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register le družbeniki. To velja tudi za obravnavano zadevo, saj je bil vpis v sodni register izvršen dne 9. 12. 1996, tožba pa vložena dne 19. 3. 1999, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče. Napačno povzemanje vsebine določila 25.m člena ZPPOLS in citiranje odločb Višjega sodišča v Ljubljani (I Cpg 626/01) z drugačnim dejanskim stanjem kot v tej pravdi oziroma s pravnimi stališči (I Cpg 293/2000), ki so se izkazala za pravno zmotna (III Ips 98/2001), pa ni mogoče d

ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.