25. člen ZPPOLS
Agencija mora vložiti predlog za vpis spremembe v sodni register v roku 15 dni potem, ko so za to izpolnjeni pogoji. Pristojno sodišče mora o vloženem predlogu odločiti v roku 15 dni oziroma v tem roku poslati predlagatelju odredbo, s katero mu naloži odpravo pomanjkljivosti. Predlogi za vpis po tem členu se obravnavajo prednostno. Agenciji so za potrebe vpisa sprememb po tem členu dostopni podatki v vseh obstoječih zbirkah podatkov v Republiki Sloveniji o imenih in priimkih, stalnem oziroma začasnem prebivališču, državljanstvu in enotni matični številki občana. Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena veljata tudi pri odločanju o predlogih za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, vloženih na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in predlogih za vpis ustanovitve ali spremembe podatkov v zvezi s pooblaščenimi investicijskimi družbami.
- VSL sodba in sklep I Cpg 476/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2015
ZLPP ne daje odgovora na vprašanje, ali je določen posel, ki izpolnjuje znake katerega od dejanskih stanov domnev oškodovanja iz 48. in 48. a člena ZLPP, ničen ali izpodbojen. Le tega je zato treba poiskati v tistih institutih obligacijskega prava, ki so operacionalizirala po teži, vrsti in obliki primerljive kršitve načel obligacijskega prava. Za pravno kvalifikacijo ravnanj, ki pomenijo oškodovanje družbene lastnine, je treba zato (izmenično) uporabljati ZLPP kot lex specialis in ZOR kot lex generalis. Posebnost paulijanske tožbe po 25.h. členu ZPPOLS je v tem, da so pri njej izenačeni relativni učinki izpodbitega razpolaganja z absolutnimi učinki razveljavitve pogodbe. V obravnavanem razmerju namreč ni tretjih, nasproti katerim bi izpodbito dejanje še lahko veljalo oz. moralo veljati, pa tudi dejanja ne izpodbija tretji, ki v izpodbijanem razmerju ni bil udeležen, kar oboje je značilno za redni obligacijskopravni institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
- VSL sklep I Cpg 677/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Institut "delničarske" tožbe iz 25.h člena ZPPOLS ni v nikakršni zvezi s korporacijskopravno ureditvijo položaja delničarjev v ZGD, pač pa ga je treba razlagati izključno v povezavi s pravnimi pravili, ki so urejala lastninsko preoblikovanje podjetij in varstvo družbene lastnine. 25.h čl. ZPPOLS ni v ničemer omejil oz. zožil pravnih sredstev, s katerimi sme družba po vpisu lastninskega preoblikovanja v SRG zasledovati isti cilj, kot ga je zasledoval družbeni pravobranilec, ki je imel na razpolago vse zahtevke, s katerimi lahko doseže cilj svoje intervencije - izničenje oškodovanja družbene lastnine.
- VSRS Sodba III Ips 102/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO. Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi). Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 2. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cpg 476/2014Višje sodišče v Ljubljani · 12. 2. 2015
ZLPP ne daje odgovora na vprašanje, ali je določen posel, ki izpolnjuje znake katerega od dejanskih stanov domnev oškodovanja iz 48. in 48. a člena ZLPP, ničen ali izpodbojen. Le tega je zato treba poiskati v tistih institutih obligacijskega prava, ki so operacionalizirala po teži, vrsti in obliki primerljive kršitve načel obligacijskega prava. Za pravno kvalifikacijo ravnanj, ki pomenijo oškodovanje družbene lastnine, je treba zato (izmenično) uporabljati ZLPP kot lex specialis in ZOR kot lex generalis. Posebnost paulijanske tožbe po 25.h. členu ZPPOLS je v tem, da so pri njej izenačeni relativni učinki izpodbitega razpolaganja z absolutnimi učinki razveljavitve pogodbe. V obravnavanem razmerju namreč ni tretjih, nasproti katerim bi izpodbito dejanje še lahko veljalo oz. moralo veljati, pa tudi dejanja ne izpodbija tretji, ki v izpodbijanem razmerju ni bil udeležen, kar oboje je značilno za redni obligacijskopravni institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
- VSL sklep I Cpg 677/2006Višje sodišče v Ljubljani · 22. 1. 2008
Institut "delničarske" tožbe iz 25.h člena ZPPOLS ni v nikakršni zvezi s korporacijskopravno ureditvijo položaja delničarjev v ZGD, pač pa ga je treba razlagati izključno v povezavi s pravnimi pravili, ki so urejala lastninsko preoblikovanje podjetij in varstvo družbene lastnine. 25.h čl. ZPPOLS ni v ničemer omejil oz. zožil pravnih sredstev, s katerimi sme družba po vpisu lastninskega preoblikovanja v SRG zasledovati isti cilj, kot ga je zasledoval družbeni pravobranilec, ki je imel na razpolago vse zahtevke, s katerimi lahko doseže cilj svoje intervencije - izničenje oškodovanja družbene lastnine.
- VSRS Sodba III Ips 102/2003Vrhovno sodišče RS · 9. 11. 2004
V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO. Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi). Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.
- VSRS Sklep III Ips 47/2004Vrhovno sodišče RS · 7. 9. 2004
Po določbi 2. odstavka 65. člena ZZLPPO ima družbeni pravobranilec pooblastilo za vodenje tekočih postopkov, torej takih, ki jih je začel pred uveljavitvijo ZPPOLS in da tedaj še niso bili končani.