52 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:
1. zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče;
2. zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
3. zavarovanje lastnika zračnega plovila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.
Lastnik prevoznega sredstva mora zavarovanje, ki je po tem zakonu obvezno, skleniti, predno začne prevozno sredstvo uporabljati v prometu in zavarovanje obnavljati, dokler je vozilo v uporabi. Če je za prevozno sredstvo predpisana registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje šele potem, ko lastnik prometnega sredstva predloži dokaz o sklenjenem zavarovanju, ki velja za najmanj toliko časa, kolikor bo veljalo prometno dovoljenje.
Voznik mora imeti zavarovalno polico ali drugo potrdilo o sklenjenem zavarovanju, kadar uporablja prometno sredstvo v prometu, pri sebi in ga mora pokazati na zahtevo uradne osebe s policijskimi pooblastili oziroma policista. Če se voznik ne izkaže s potrdilom, mu mora uradna oseba iz prvega odstavka tega člena preprečiti nadaljnjo uporabo prometnega sredstva v prometu. Voznik mora sam poskrbeti za varnost vozila in tovora. Ob prometni nesreči mora voznik dati osebne podatke in podatke o zavarovanjih, ki so obvezna po tem zakonu, vsem udeležencem v prometni nesreči, lahko imeli zahtevke iz teh zavarovanj.
Če zavarovalnica ugotovi, da je lastnik prevoznega sredstva prenehal izpolnjevati obveznosti iz zavarovalne pogodbe in je ta zato prenehala veljati, obvesti o tem organ za kontrolo prometa, ki mora lastniku, če se ne izkaže z zavarovanjem, sklenjenim pri drugi zavarovalnici, odvzeti registrske tablice.
Lastnik mora zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu, skleniti pri zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje teh zavarovanj pri pristojnem sodišču v Republiki Sloveniji. Zavarovalnica je dolžna skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z zavarovalnimi pogoji, ki jih je odobril minister za finance.
Določbe zavarovalnih pogojev za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu, s katerimi se zmanjšujejo pravice oškodovancev in potnikov v javnem prometu, določene s tem zakonom, so brez pravnega učinka. Zavarovalnica mora zavarovalne pogoje pred začetkom njihove uporabe predložiti v odobritev ministru za finance. Če ta v 30 dneh ne sporoči svoje odločitve, lahko zavarovalnica začne uporabljati predložene zavarovalne pogoje. Vlada Republike Slovenije lahko določi najvišje zavarovalne premije za zavarovanja, ki so obvezna po tem zakonu, če ugotovi, da zavarovalne premije niso v sorazmerju z izplačanimi škodami. Sorazmerje zavarovalnih premij in izplačanih škod se ugotavlja na osnovi predpisanih statističnih podatkov, ki jih morajo zbirati zavarovalnice v Republiki Sloveniji.
Zavarovalnica nasproti oškodovancu ali potniku v javnem prometu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi ali zavarovalnih pogojih. V primerih, določenih z zavarovalno pogodbo ali zavarovalnimi pogoji ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški, od sklenitelja zavarovanja in od odgovorne osebe.
Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz zavarovanj, obveznih po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo:
1. zbirko podatkov o zavarovancih;
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih;
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca;
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje. V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb in prič;
2. kazniva dejanja in prekrški v zvezi s škodnim dogodkom;
3. vrsta škodnega dogodka;
4. kraj, čas in potek škodnega dogodka;
5. opis škode v škodnem dogodku. V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče zavarovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje, in oškodovanca;
2. predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za oškodovanca;
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca;
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti;
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke. Osebni podatki iz tretjega, četrtega in petega odstavka se zbirajo na naslednji način:
1. neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2. od drugih oseb (prič škodnega dogodka);
3. podatki iz tretjega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega biroja;
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov Ministrstva za notranje zadeve;
5. podatki iz 2. točke četrtega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov pravosodnih organov;
6. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
- podatki iz 2. in 5. točke iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov;
- podatki iz 3. točke iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo občin;
- podatki iz 4. točke iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kadar zavarovalnica oziroma Slovenski zavarovalni biro zbira podatke o posamezniku iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžna obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu biroju. Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka škodnega dogodka pa 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo 10 let po koncu obdelave škodnega dogodka. Po preteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo. Zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro lahko podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena posredujejo tuji zavarovalnici ali tujemu zavarovalnemu biroju, če je bil v prometni nesreči udeležen tuj državljan. Podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko uporablja tudi oškodovanec za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu.
Lastniki vozil, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v javnem prometu, morajo skleniti pogodbo o zavarovanju potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče. Pogodbo iz prvega odstavka tega člena morajo skleniti lastniki:
1. avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz v domačem in mednarodnem linijskem ali izvenlinijskem prostem prometu;
2. avtobusov, s katerimi se opravlja prevoz na delo in z dela ter avtobusov turističnih organizacij za prevoz turistov;
3. taxi vozil s pet ali več sedeži;
4. tirnih vozil za prevoz potnikov;
5. letal, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov na rednih in posebnih linijah ali z izrednimi prevozi;
6. turističnih letal, ki se uporabljajo za krajše lete in panoramske prelete ter najemnih letal, ki se dajejo v najem s pilotom;
7. plovil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov po morju in notranjih vodah na rednih in posebnih linijah ali z izrednimi prevozi;
8. drugih prevoznih sredstev, ne glede na vrsto pogona, s katerimi se opravlja javni prevoz proti plačilu.
Za potnika v javnem prometu se šteje oseba, ki potuje v katerem od prevoznih sredstev iz 9. člena tega zakona, ne glede na to, ali ima za potovanje veljavno vozovnico ali ne, kakor tudi oseba, ki ima pravico do brezplačne vožnje, razen oseb, ki so zaposlene na prevoznem sredstvu. Za potnika se šteje tudi oseba, ki vstopa v prevozno sredstvo ali med potovanjem ali po njem izstopa iz njega, kakor tudi oseba, ki je pred vstopom ali po izstopu poškodovana zaradi obratovanja prevoznega sredstva.
Potnik v javnem prometu oziroma upravičenec v primeru potnikove smrti, ima pravico zahtevati plačilo zavarovalnine neposredno od zavarovalnice. Njena obveznost se določa v skladu z določili zavarovalne pogodbe, sklenjene na podlagi zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje. Obveznost je omejena z zavarovalnimi vsotami, ki veljajo na dan zavarovalnega primera, če niso v zavarovalni pogodbi dogovorjene višje vsote.
Najnižje zavarovalne vsote, na katere mora biti sklenjeno zavarovanje potnikov v javnem prometu so:
- za primer smrti 500.000
- za primer trajne izgube splošne zmožnosti (invalidnosti) 1,000.000
- v primeru začasne nezmožnosti za delo
- za povračilo izgubljenega dohodka in nujno potrebnih stroškov zdravljenja 250.000 Zavarovalne vsote iz prejšnjega odstavka se zvišajo za enak odstotek kot znaša zvišanje maloprodajnih cen po ugotovitvi Zavoda za statistiko Republike Slovenije vsakokrat, ko zvišanje preseže 10%. Zvišanje objavi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance v Uradnem listu Republike Slovenije.
Če je potnik ali drugi upravičenec utrpel večjo škodo, kot je znašala zavarovalnina, ki jo je prejel iz tega zavarovanja, ima proti osebi, ki je odgovorna za škodni dogodek, ali njeni odgovorni zavarovalnici, pravico le do zahtevka za preostanek pravno priznane škode. Potniku ali drugemu upravičencu, kateremu je odgovorna oseba ali njena zavarovalnica povrnila vso škodo, ugasne pravica do zavarovalnine iz zavarovanja potnikov v javnem prometu do višine izplačane odškodnine.
Če lastnik ni sklenil zavarovanja potnikov po tem zakonu, odgovarja za plačilo zavarovalnine potniku ali drugemu upravičencu Slovenski zavarovalni biro v skladu z zavarovalnimi pogoji, po katerih sklepajo ta zavarovanja zavarovalnice. Biro ima od lastnika nezavarovanega vozila pravico zahtevati povračilo izplačane zavarovalnine z zamudnimi obrestmi in stroški.
Lastnik motornega in priklopnega vozila mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje avtomobilske odgovornosti), razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz.
Motorna in priklopna vozila po tem zakonu so vozila za prevoz oseb, za prevoz stvari in za vleko ter delovna vozila in traktorji, ki morajo imeti po predpisih o registraciji prometno dovoljenje. Registracija se lahko opravi po predložitvi dokaza o sklenjeni zavarovalni pogodbi. Zavarovanje mora biti sklenjeno tudi pred izdajo preizkusnih tablic za čas njihove veljavnosti. Določbe tega zakona o zavarovanju avtomobilske odgovornosti se nanašajo tudi na motorna vozila oboroženih sil, ki se uporabljajo v cestnem prometu.
Pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo:
1. voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
2. sklenitelj zavarovanja, lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh.
Z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti so kriti tudi odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, nastale v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so kriti tudi subrogacijski zahtevki zavarovalnic za izplačane stroške iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Kritje zahtevkov po prvem in drugem odstavku tega člena se nanaša na izplačane stroške osebe, kateri mora zavarovalnica na podlagi tega zakona povrniti škodo in sicer v deležu odškodninske odgovornosti svojega zavarovanca.
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje, znaša: a) za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja
- za avtobuse in tovorna vozila 60.000.000
- za druga motorna vozila 30.000.000
- za motorna vozila, ki prevažajo nevarne tovore 120.000.000 b) za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari
- za avtobuse in tovorna vozila 40.000.000
- za druga motorna vozila 20.000.000
- za motorna vozila, ki prevažajo nevarne tovore 80.000.000 Zavarovalne vsote iz prejšnjega odstavka se zvišajo za enak odstotek, kot znaša zvišanje maloprodajnih cen po ugotovitvi Zavoda za statistiko Republike Slovenije vsakokrat, ko zvišanje preseže 10%. Zvišanje objavi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance v Uradnem listu Republike Slovenije. Neizkoriščeni del zavarovalne vsote iz prvega odstavka tega člena se do izplačila zadnje odškodnine zvišuje na enak način, kot je predpisan v prejšnjem odstavku tega člena.
Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Zavarovalnica odgovarja za škodo do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami.
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti zajema tudi škode, povzročene z vozilom, ki ga je uporabljala nepooblaščena oseba. Zavarovalnica, ki v primeru iz prejšnjega odstavka povrne škodo, vstopi v pravice oškodovanca nasproti osebi, ki je odgovorna za škodo in sicer za izplačano odškodnino z obrestmi in stroški.
Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik motornega vozila, preidejo pravice in obveznosti iz pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti na novega lastnika in trajajo do poteka tekočega zavarovalnega leta.
Zavarovalnica, pri kateri je zavarovana avtomobilska odgovornost, mora škodo, ki je bila povzročena v tujini, plačati do višine, določene s predpisi o zavarovanju avtomobilske odgovornosti tiste države, v kateri je nastala škoda. V primeru, da so najnižje zavarovalne vsote v tujini nižje od vsot iz 19. člena tega zakona, je zavarovalnica dolžna povrniti škodo do teh vsot.
Voznik motornega vozila, registriranega v tujini, za katero mora biti po tem zakonu sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, mora pred vstopom v Republiko Slovenijo pokazati veljavno mednarodno listino o sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki velja za območje Republike Slovenije. Mednarodno listino lahko nadomešča registrska tablica. Mednarodne listine, ki se štejejo za veljavne in vozila s tujo registracijo, pri katerih nadomešča veljavno mednarodno listino registrska tablica, določi Slovenski zavarovalni biro.
Če voznik v tujini registriranega motornega vozila ne pokaže veljavne mednarodne listine o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti ali na vozilu ni registrske tablice, ki nadomešča mednarodno listino, mora tako zavarovanje, z veljavnostjo za čas bivanja v državi, vendar ne za manj kot 15 dni, skleniti pri slovenski zavarovalnici, ki je registrirana za sklepanje zavarovanj, ki so po tem zakonu obvezna. Če voznik te obveznosti ne opravi pred vstopom v državo, se ga z vozilom na meji zavrne. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti voznikov motornih vozil s tujo registracijo po tem in prejšnjem členu izvaja policija. Če policija pri nadzoru v državi ugotovi, da voznik nima veljavne mednarodne listine ali potrdila o sklenjenem zavarovanju pri slovenski zavarovalnici, ukrepa po določilih 3. člena tega zakona.
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, ki je registrirano v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Ta lahko za obravnavanje zahtevkov pooblasti eno od zavarovalnic, svojih članic.
Oškodovanec, kateremu je bila povzročena škoda z uporabo motornega vozila, registriranega v tujini, lahko zahtevek za povrnitev škode vloži pri Slovenskem zavarovalnem biroju ali pri katerikoli zavarovalnici, članici biroja. Če o zahtevku ni odločeno v 60 dneh po vložitvi, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Slovenskemu zavarovalnemu biroju.
Za škodo, ki jo povzroči voznik vozila s tujo registracijo, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje ob vstopu v Republiko Slovenijo pri zavarovalnici, članici Slovenskega zavarovalnega biroja, odgovarja zavarovalnica, pri kateri je bilo zavarovanje sklenjeno.
Za škodo, ki jo povzroči voznik motornega vozila s tujo registracijo, ki ni zavarovano, odgovarja Slovenski zavarovalni biro s sredstvi škodnega sklada.
Lastnik v Republiki Sloveniji registriranega zračnega plovila mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam na zemlji. To zavarovanje ne krije odgovornosti za škodo, ki jo utrpijo potniki letala. Tuje zračno plovilo, ki prihaja v zračni prostor Republike Slovenije mora biti zavarovano za škode iz prvega odstavka tega člena, če ni dana druga varščina za povrnitev škode ali če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno. Obveznost iz prvega odstavka tega člena ne velja za zračna plovila oboroženih sil Republike Slovenije.
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja odgovornosti po 30. členu tega zakona je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka, če z zavarovalno pogodbo ni dogovorjena višja vsota. Najnižja zavarovalna vsota, na katero mora biti sklenjeno zavarovanje, znaša za zračna plovila: a) z maso do 2000 kg 50,000.000 b) z maso nad 2000 kg do 6000 kg 100,000.000 c) z maso nad 6000 kg do 30000 kg 200,000.000 d) z maso nad 30000 kg 400,000.000 za jadralna letala, ultralahka letala in za druga zračna plovila, če je za njih predpisana registracija 20,000.000 Zavarovalne vsote iz prejšnjega odstavka se zvišajo za enak odstotek, kot znaša zvišanje maloprodajnih cen po ugotovitvi Zavoda za statistiko Republike Slovenije vsakokrat, ko zvišanje preseže 10%. Zvišanje objavi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance v Uradnem listu Republike Slovenije. Neizkoriščeni del zavarovalne vsote iz prvega odstavka tega člena se do izplačila zadnje odškodnine zvišuje na enak način, kot je predpisan v prejšnjem odstavku tega člena.
Če je škoda povzročena z nezavarovanim zračnim plovilom, odgovarja Slovenski zavarovalni biro tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo sklenjeno zavarovanje in sicer največ do zavarovalne vsote, ki je bila predpisana na dan škodnega dogodka. Slovenski zavarovalni biro ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči neznano zračno plovilo.
Za škode, ki jih povzročijo nezavarovana zračna plovila, se uporabljata določbi 40. in 41. člena.
Za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih motornih vozil ter priklopnikov in nezavarovanih zračnih plovil, se pri Slovenskem zavarovalnem biroju ustanovi škodni sklad. Iz škodnega sklada se plačujejo tudi zavarovalnine potnikom v javnem prometu zaradi posledic nesreče, če lastnik javnega prevoznega sredstva ni sklenil zavarovalne pogodbe.
V škodni sklad, namenjen za plačilo obveznosti iz prejšnjega člena, plačujejo prispevek vse zavarovalnice, ki so registrirane za sklepanje zavarovanj, obveznih po tem zakonu. Višino najnižjih začetnih sredstev sklada določi minister za finance, nato pa sklad dopolnjuje sredstva glede na tekoče potrebe, ki jih Slovenski zavarovalni biro sporoča zavarovalnicam. Prispevek posamezne zavarovalnice je sorazmeren njenemu deležu v prejšnjem letu sklenjenih zavarovanj avtomobilske in letalske odgovornosti ter potnikov v javnem prometu v Republiki Sloveniji. Zavarovalnice so dolžne prispevke nakazati v 15 dneh po sprejemu sporočila Slovenskega zavarovalnega biroja.
Za obveznosti iz 34. člena tega zakona odgovarja Slovenski zavarovalni biro s sredstvi škodnega sklada. Ta lahko obravnavanje zahtevkov prepusti eni od zavarovalnic, ki plačujejo prispevek v sklad. Zavarovalnica ima v tem primeru pravico zahtevati od Slovenskega zavarovalnega biroja povračilo stroškov likvidacije.
Oškodovanec, ki mu je bila povzročena škoda in potnik v javnem prometu, ki je utrpel prometno nesrečo s prometnim sredstvom iz 34. člena tega zakona, imata pravico vložiti zahtevek pri Slovenskem zavarovalnem biroju. Oškodovanec ali potnik imata pravico vložiti proti Slovenskemu zavarovalnemu biroju tožbo, če odškodnina ali zavarovalnina ni bila plačana v 60 dneh, ko je bil zahtevek vložen.
Če povzroči škodo voznik nezavarovanega motornega vozila, zračnega plovila ali potnik utrpi prometno nesrečo pri prevozu z nezavarovanim javnim prevoznim sredstvom, odgovarja Slovenski zavarovalni biro tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo sklenjeno zavarovanje in sicer največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka.
Če povzroči škodo voznik neznanega motornega vozila, odgovarja Slovenski zavarovalni biro za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, vendar največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka za druga motorna vozila.
Zavodi zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zavarovalnice s subrogacijskimi zahtevki, kakor tudi druge organizacije, ki so neposrednemu oškodovancu kakorkoli povrnile škodo ali njen del, nimajo pravice do povračilnega zahtevka proti Slovenskemu zavarovalnemu biroju iz škodnega sklada, če je škodni dogodek povzročil voznik neznanega ali nezavarovanega motornega vozila.
Slovenski zavarovalni biro ima pravico izplačano odškodnino ali zavarovalnino, skupaj z obrestmi in stroški, izterjati od lastnika motornega vozila, zračnega plovila ter lastnika javnega prometnega sredstva, za katerega ta ni sklenil zavarovalne pogodbe po določilih tega zakona in od povzročitelja škodnega dogodka. Lastnik in povzročitelj škodnega dogodka odgovarjata Slovenskemu zavarovalnemu biroju nerazdelno.
Če neznano motorno vozilo po izplačilu odškodnine izsledijo in je lastnik ob škodnem dogodku imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ima Slovenski zavarovalni biro pravico od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena zavarovalna pogodba, izterjati izplačano odškodnino skupaj z obrestmi in stroški.
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če ne sklene pogodbe o zavarovanju v skladu z zavarovalnimi pogoji, ki jih je odobril minister za finance (drugi odstavek 5. člena). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, če v 15 dneh, po sporočilu Slovenskega zavarovalnega biroja, ne nakaže prispevka v škodni sklad (35. člen). Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot lastnik prevoznega sredstva ne sklene zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno in če tega zavarovanja ne obnavlja (prvi odstavek 2. člena). Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če kot lastnik prevoznega sredstva ne sklene zavarovanja, ki je po tem zakonu obvezno in če tega zavarovanja ne obnavlja (prvi odstavek 2. člena).
Postopek o prekršku se uvede:
- na predlog Urada za zavarovalni nadzor za prekršek po 43. členu tega zakona;
- na predlog Slovenskega zavarovalnega biroja za prekršek po 44. členu tega zakona;
- na predlog organa za kontrolo prometa in zavarovalnice za prekrške po 45. in 46. členu tega zakona.
Škodni sklad pri Slovenskem zavarovalnem biroju se oblikuje v 90 dneh po uveljavitvi zakona.
Zavarovalnice uskladijo zavarovalne pogoje z določili tega zakona v 45 dneh po uveljavitvi zakona in jih v istem roku predložijo ministru za finance v odobritev.
Določbe tega zakona o najnižjih zavarovalnih vsotah se začnejo uporabljati 90. dan po uveljavitvi zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati 83. do 110. člen ter 7. in 8. točka prvega odstavka 117. člena, 1., 2., 3. in 4. točka prvega odstavka 118. člena in 2. točka 119. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 17/90 in 82/90).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 460-01/94-5/3 Ljubljana, dne 26. oktobra 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.