42.m člen ZOZP
Če se v dveh mesecih od nesreče ne da ugotoviti odgovornostne zavarovalnice oziroma je škodo povzročilo vozilo, ki pripada osebi iz druge države članice EU, če za to osebo oziroma vozilo velja izjema glede obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti, lahko oškodovanec iz 42.j člena tega zakona uveljavlja svoj odškodninski zahtevek pri odškodninskem uradu. Oškodovanec, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, lahko uveljavlja povračilo škode pri odškodninskem uradu, kadar ni mogoče identificirati vozila, ki je povzročilo škodo v drugi državi članici EU. Odškodninski urad, ki je poravnal škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov in stroškov, skladno s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi:
1.če odgovornostne zavarovalnice ni mogoče ugotoviti, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU, s katere ozemlja vozilo izvira,
2.če ni mogoče identificirati vozila, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU, v kateri se je zgodila nesreča,
3.pri vozilih iz tretjih držav, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU, v kateri se je zgodila nesreča,
4.če je škodo povzročilo vozilo, ki pripada osebi iz druge države članice EU, za katero velja izjema glede obveznosti zavarovanja avtomobilske odgovornosti, pri škodnem skladu v tisti državi članici EU, s katere ozemlja vozilo izvira.
- VSL Sklep I Cp 450/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Obstoj pristojnosti je procesna predpostavka za obravnavo tožbe. Sodišče zato po prejemu tožbe po uradni dolžnosti in na podlagi tožbenih navedb in sodišču znanih dejstev preveri, ali in v kakšnem obsegu je pristojno za obravnavo zadeve. V konkretnem primeru je sodišče glede na zatrjevana dejstva pravilno ugotovilo, da gre za spor z mednarodnim elementom, za katerega se ne uporablja nacionalno pravo, to je ZMZPP. Pravilni so tudi argumenti za zavrnitev uporabe 52. člena ZPP. Navedeni člen namreč opredeljuje zgolj krajevno pristojnost (po prebivališču tožnika), ko so vse pravdne stranke državljani Republike Slovenije, ne pa tudi mednarodne pristojnosti, na kar se pri vložitvi tožbe na slovensko sodišče napačno sklicuje tožeča stranka. Ker sta obe pravdni stranki entiteti različnih držav članic EU, je pravilno tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da se za določitev pristojnosti sodišča uporablja Uredba Bruselj I.
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSL Sodba II Cp 2851/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna. V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 4. 10. 2007 · trenutno
- 19. 6. 2007 – 3. 10. 2007
- 18. 10. 2006 – 18. 6. 2007
- 2. 8. 2002 – 17. 10. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: EU 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 450/2020Višje sodišče v Ljubljani · 8. 5. 2020
Obstoj pristojnosti je procesna predpostavka za obravnavo tožbe. Sodišče zato po prejemu tožbe po uradni dolžnosti in na podlagi tožbenih navedb in sodišču znanih dejstev preveri, ali in v kakšnem obsegu je pristojno za obravnavo zadeve. V konkretnem primeru je sodišče glede na zatrjevana dejstva pravilno ugotovilo, da gre za spor z mednarodnim elementom, za katerega se ne uporablja nacionalno pravo, to je ZMZPP. Pravilni so tudi argumenti za zavrnitev uporabe 52. člena ZPP. Navedeni člen namreč opredeljuje zgolj krajevno pristojnost (po prebivališču tožnika), ko so vse pravdne stranke državljani Republike Slovenije, ne pa tudi mednarodne pristojnosti, na kar se pri vložitvi tožbe na slovensko sodišče napačno sklicuje tožeča stranka. Ker sta obe pravdni stranki entiteti različnih držav članic EU, je pravilno tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da se za določitev pristojnosti sodišča uporablja Uredba Bruselj I.
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSL Sodba II Cp 2851/2017Višje sodišče v Ljubljani · 4. 4. 2018
Napačno je stališče sodišča, da je potrebno besedo „lahko“, ki jo vsebujeta tako drugi odstavek 42.m člena ZOZP kot tudi 7. člen Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 5. 2000 tolmačiti tako, da ima oškodovanec (kadar ni moč identificirati vozila, ki mu je povzročilo škodo v drugi državi članici EU) možnost, da zaprosi za odškodnino (odškodninski organ) v državi članici svojega stalnega prebivališča, da pa obenem vložitev direktne tožbe na škodni sklad (organ) v tisti državi članici, v kateri se je nesreča pripetila, ni dopustna. V primeru iz 7. člena Direktive mora oškodovanec nujno predhodno (pred vložitvijo tožbe) nasloviti odškodninski zahtevek na odškodninski organ.