21 členov. Klik na člen odpre isti člen z razlikami do trenutnega besedila.
Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer. avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti.
Samoupravne narodne skupnosti so osebe javnega prava.
Samoupravne narodne skupnosti opravljajo naslednje naloge:
- v skladu z ustavo in zakonom samostojno odločajo o vseh vprašanjih iz svoje pristojnosti,
- v skladu z zakonom dajejo soglasje k zadevam, ki se nanašajo na varstvo posebnih pravic narodnih skupnosti, o katerih odločajo skupaj z organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
- obravnavajo in proučujejo vprašanja, ki zadevajo položaj narodnih skupnosti, sprejemajo stališča in dajejo predloge ter pobude pristojnim organom,
- spodbujajo in organizirajo dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju narodne identitete pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Samoupravne narodne skupnosti uresničujejo naloge iz prejšnjega člena s tem, da:
- spodbujajo in organizirajo kulturne, raziskovalne, informativne, založniške in gospodarske dejavnosti za razvoj narodnih skupnosti,
- ustanavljajo organizacije in javne zavode,
- spremljajo in spodbujajo razvoj vzgoje in izobraževanja za pripadnike narodnih skupnosti in v skladu z zakonom sodelujejo pri načrtovanju in organiziranju vzgojnoizobraževalnega dela in pri pripravi vzgojnoizobraževalnih programov,
- razvijajo stike z matičnim narodom, pripadniki narodnih skupnosti v drugih državah in z mednarodnimi organizacijami,
- v skladu z zakonom opravljajo naloge iz državne pristojnosti,
- opravljajo druge naloge v skladu s statutom.
Samoupravne narodne skupnosti sodelujejo s predstavniki narodnih skupnosti,' izvoljenimi v organe samoupravnih lokalnih skupnosti in državni zbor, z organi samoupravnih lokalnih skupnosti in državnimi organi.
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki avtohtono živijo na narodnostno mešanih območjih, ustanovijo občinske samoupravne narodne skupnosti.
Najvišji organ občinske samoupravne narodne skupnosti je svet samoupravne narodne skupnosti, ki ga izvolijo pripadniki narodne skupnosti na neposrednih volitvah.
Pravico voditi in biti voljen za člana sveta občinske samoupravne narodne skupnosti imajo pripadniki narodne skupnosti, ki imajo volilno pravico in so evidentirani s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov, pripadnikov narodne skupnosti. Volitve v svet občinske samoupravne narodne skupnosti se opravijo praviloma hkrati ž volitvami v organe samoupravnih lokalnih skupnosti. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Občinske samoupravne narodne skupnosti se povezujejo v italijansko oziroma madžarsko samoupravno narodno skupnost v Republiki Sloveniji. Najvišji organ samoupravne narodne skupnosti je svet samoupravne narodne skupnosti.
Svet samoupravne narodne skupnosti v okviru svojih pristojnosti:
- sprejema statut in druge akte samoupravne narodne skupnosti,
- sprejema finančni načrt in zaključni račun,
- v skladu s statutom voli delovna telesa in imenuje funkcionarje samoupravne narodne skupnosti,
- opravlja druge naloge v skladu s statutom.
S statutom samoupravne narodne skupnosti se podrobneje določijo naloge in pristojnosti samoupravne narodne skupnosti, organiziranost, način odločanja, način in oblike predstavljanja samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in način volitev v organe samoupravne narodne skupnosti. S statutom se določijo tudi način in oblike sodelovanja samoupravne narodne skupnosti z organizacijami, društvi, združenji ali drugimi oblikami dela, ki jih ustanavljajo pripadniki narodne skupnosti za uresničevanje svojih posebnih pravic.
Samoupravne narodne skupnosti dajejo samoupravnim lokalnim skupnostim predloge, pobude in mnenja o zadevah, ki se nanašajo na položaj narodnih skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanih območij. Organi samoupravnih lokalnih skupnosti morajo obravnavati pobude iz prejšnjega odstavka in se do njih opredeliti.
Predstavniki narodne skupnosti, izvoljeni v svete samoupravnih lokalnih skupnosti, morajo pred odločitvijo o soglasju k zadevam, ki se nanašajo na posebne pravice pripadnikov narodnih skupnosti, pridobiti soglasje samoupravnih narodnih skupnosti.
Samoupravne lokalne skupnosti morajo samoupravni narodni skupnosti zagotoviti nujno potrebne prostore in druge materialne možnosti za delo.
Samoupravne narodne skupnosti dajejo državnemu zboru, vladi in drugim državnim organom predloge, pobude in mnenja o vseh zadevah iz svoje pristojnosti. Kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti.
Samoupravne narodne skupnosti sodelujejo z matičnima narodoma in njunima državama, s pripadniki narodnih skupnosti v drugih državah in z, mednarodnimi organizacijami.
Pri pripravi meddržavnih sporazumov, ki se nanašajo na položaj narodnih skupnosti in varstvo njihovih pravic, sodelujejo tudi predstavniki samoupravnih narodnih skupnosti.
Sredstva za delovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti se zagotavljajo iz proračuna občine, sredstva za delovanje italijanske oziroma madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji pa iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva za delovanje organizacij in javnih zavodov, ki delujejo za potrebe narodnih skupnosti in za financiranje dejavnosti iz 16. člena, se v skladu z zakonom zagotavljajo iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti, iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov.
Sklep o razpisu prvih volitev v svet občinske samoupravne narodne skupnosti in sklep o številu članov sveta sprejmejo dosedanje občinske samoupravne skupnosti italijanske in madžarske narodnosti za območje dosedanjih občin.
Samoupravne narodne skupnosti se organizirajo in prilagodijo svoje delovanje določbam tega zakona najpozneje v šestih mesecih po prvih volitvah v organe samoupravnih lokalnih skupnosti.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-01/13-6/3 Ljubljana, dne 5. oktobra 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč l. r.