iuris
§ zakonZakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami · ZVNDN · velja od 29. 10. 1994

8. člen ZVNDN

(pomen pojmov)

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 4. 2023Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 62/2023-9Upravno sodišče RS · 2023

    Tožnica v postopku ni izkazala, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče. Tožeča stranka je bila posebej pozvana, da pojasni, da razlika med večjim vpoklicanim kapitalom in manjšim celotnim (lastniškim) kapitalom ni posledica stvarnih izgub. To med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da tožnica na ta poziv ni odgovorila in ni pojasnila razlogov za nastanek te razlike. S tem posledično tudi ni dokazovala, da je ta razlika nastala kot posledica zatrjevane naravne nesreče (COVID-19).

  • VDSS Sodba X Pdp 429/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021

    Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vsi člani predlagatelja do solidarnostne pomoči upravičeni že na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (množičnega pojava nalezljive bolezni). Po pravilnem stališču pritožbe gre upoštevaje namen, ki izhaja že iz same narave pravice in je izrecno opredeljen v Razlagi KPNG, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostili. Ker predlagatelj v pozivu nasprotni udeleženki ni podal nobenih navedb o obstoju povezave med dogodkom razglasitve epidemije bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19) in konkretnimi težavami ali nevšečnostmi članov predlagatelja, nasprotna udeleženka ni kršila 4. točke 40. člena KPND, ko je takšen splošen poziv za izplačilo solidarnostne pomoči zavrnila, tudi sicer pa bi ugotavljanje tovrstnih povezav presegalo okvir kolektivnega delovnega spora. To ne pomeni, da do izplačila solidarnostne pomoči ni upravičen noben delavec – član predlagatelja, temveč da se upravičenost do te pomoči lahko ugotavlja le za vsakega delavca posebej v okviru individualnih delovnih sporov.

  • VDSS Sodba Pdp 260/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021

    Ker je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti. Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 7. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 2. 9. 2022 · trenutno
  2. 24. 3. 2006 – 1. 9. 2022
  3. 21. 10. 1994 – 23. 3. 2006

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 4. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • UPRS Sodba I U 62/2023-9
    Upravno sodišče RS · 19. 4. 2023

    Tožnica v postopku ni izkazala, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče. Tožeča stranka je bila posebej pozvana, da pojasni, da razlika med večjim vpoklicanim kapitalom in manjšim celotnim (lastniškim) kapitalom ni posledica stvarnih izgub. To med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da tožnica na ta poziv ni odgovorila in ni pojasnila razlogov za nastanek te razlike. S tem posledično tudi ni dokazovala, da je ta razlika nastala kot posledica zatrjevane naravne nesreče (COVID-19).

  • VDSS Sodba X Pdp 429/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 30. 9. 2021besedilo 2006–2022

    Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so vsi člani predlagatelja do solidarnostne pomoči upravičeni že na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (množičnega pojava nalezljive bolezni). Po pravilnem stališču pritožbe gre upoštevaje namen, ki izhaja že iz same narave pravice in je izrecno opredeljen v Razlagi KPNG, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostili. Ker predlagatelj v pozivu nasprotni udeleženki ni podal nobenih navedb o obstoju povezave med dogodkom razglasitve epidemije bolezni SARS-CoV-2 (COVID‑19) in konkretnimi težavami ali nevšečnostmi članov predlagatelja, nasprotna udeleženka ni kršila 4. točke 40. člena KPND, ko je takšen splošen poziv za izplačilo solidarnostne pomoči zavrnila, tudi sicer pa bi ugotavljanje tovrstnih povezav presegalo okvir kolektivnega delovnega spora. To ne pomeni, da do izplačila solidarnostne pomoči ni upravičen noben delavec – član predlagatelja, temveč da se upravičenost do te pomoči lahko ugotavlja le za vsakega delavca posebej v okviru individualnih delovnih sporov.

  • VDSS Sodba Pdp 260/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 9. 9. 2021besedilo 2006–2022

    Ker je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti. Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.

  • VSL Sklep II Cp 2314/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 5. 2018besedilo 2006–2022

    Stranki sta v materialnopravnem razmerju na podlagi zavarovalne pogodbe, zato je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen. Tudi ob dejstvu, da je zemeljski plaz naravna nesreča, to še ne pomeni, da je toženka kljub zavarovanju prosta obveznosti do povrnitve škode. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč določa pristojnosti ravnanj države, občine, organizacij, pa tudi odgovornost lastnikov in uporabnikov stavb, ne izključuje pa obveznosti zavarovalnice.

  • VSRS sodba in sklep II Ips 159/2016
    Vrhovno sodišče RS · 13. 10. 2016besedilo 2006–2022

    Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodna praksa je enotna v zahtevi, da mora biti zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, dokazni predlog substanciran, kar pomeni, da mora stranka v njem natančno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi.

  • VSL Sodba in sklep II Cp 110/2016
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 6. 2016besedilo 2006–2022

    Če je prva toženka štela, da je dolžna sanirati nevarno plazišče, je odgovorna za tisto škodo, ki je nastala, ker ga ni sanirala. Odgovorna pa je: 1. če je lahko predvidela nevarnost (torej ugotovila, da gre za nevarno plazišče), 2. če bi plazišče in posredno hišo tožnikov sploh lahko (in dovolj hitro) zavarovala, 3. če pri ugotavljanju nevarnosti in možnosti ukrepanja ni ravnala, tako kot je (bilo) treba (tako torej, kot ji nalaga ZVNDN) oziroma če je ravnala protipravno, 5. če je vtoževana škoda v vzročni zvezi z njenim protipravnim ravnanjem in 6. če se ne razbremeni krivde.