29. člen ZVNDN
(pravica do enkratne denarne pomoči)
(1)Državljan, ki se je pri opravljanju nalog ali izvrševanju drugih dolžnosti v Civilni zaščiti poškodoval brez svoje krivde, tako da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% po predpisih o vojnih invalidih, ima pravico do enkratne denarne pomoči.
(2)Do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka je državljan upravičen tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20% zaradi bolezni, ki je nastala ali pa se je poslabšala neposredno zaradi opravljanja nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti.
(3)Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju nalog ali drugih dolžnosti v Civilni zaščiti izgubil življenje.
(4)Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 povprečnih plač zaposlenih v državi v zadnjih šestih mesecih, višino povračil in postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena.
- VSRS Sodba II Ips 193/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Financiranje nevarne dejavnosti, neposredna udeležba v njej in konkreten interes zanjo so dejavniki, na podlagi katerih je v subjektu, na katerega se nanašajo, prepoznati obratovalca nevarne dejavnosti.
- VSRS Sodba II Ips 206/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
Pri drugi toženi stranki so se strnile vse bistvene komponente obratovalca oziroma ukvarjanja z nevarno dejavnostjo: interes za opravljanje dejavnosti, dejansko (fizično) sodelovanje pri tej dejavnosti in (vsaj delen) nadzor nad konkretnim potekom nevarne dejavnosti. Ko je tako, se ne more izogniti odškodninski odgovornosti. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bilo treba od zneskov zadoščenja odšteti enkratno denarno pomoč, ki sta jo tožnici na podlagi 29. člena ZVNDN.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 193/2007Vrhovno sodišče RS · 17. 9. 2009besedilo 2006–2022
Financiranje nevarne dejavnosti, neposredna udeležba v njej in konkreten interes zanjo so dejavniki, na podlagi katerih je v subjektu, na katerega se nanašajo, prepoznati obratovalca nevarne dejavnosti.
- VSRS Sodba II Ips 206/2005Vrhovno sodišče RS · 18. 1. 2007besedilo 2006–2022
Pri drugi toženi stranki so se strnile vse bistvene komponente obratovalca oziroma ukvarjanja z nevarno dejavnostjo: interes za opravljanje dejavnosti, dejansko (fizično) sodelovanje pri tej dejavnosti in (vsaj delen) nadzor nad konkretnim potekom nevarne dejavnosti. Ko je tako, se ne more izogniti odškodninski odgovornosti. Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bilo treba od zneskov zadoščenja odšteti enkratno denarno pomoč, ki sta jo tožnici na podlagi 29. člena ZVNDN.