105. člen ZVNDN
(posebni delovni pogoji)
(1)Za delovna razmerja in plače javnih uslužbencev na področju zaščite in reševanja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, če s tem zakonom posamezno vprašanje ni urejeno drugače.
(2)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja so dolžni v skladu s splošnimi predpisi zaradi službenih potreb opravljati delo v posebnih pogojih dela na s sistemizacijo določenih delovnih mestih ponoči, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh, dežurstvo kot redno in občasno obliko dela ter delo na terenu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(3)Javni uslužbenec na področju zaščite in reševanja je zaradi službenih potreb dolžan opravljati delo na podlagi odločitve predstojnika v posebnih pogojih dela v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, in delo v manj ugodnih pogojih dela, nevarnostih ali delo s posebnimi obremenitvami.
(4)Delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenost za delo na domu ali drugem določenem kraju se, razen v primerih, določenih s splošnimi predpisi, odredi tudi zaradi službenih potreb, za katere se štejejo:
- neposredna nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče ali razglašena povečana požarna ogroženost v naravnem okolju;
- nastanek naravne ali druge nesreče, ko je treba okrepiti sestavo organov vodenja, služb, enot in operativnih sestav, ki izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, oziroma ko je treba nadaljevati z izvajanjem teh nalog;
- razmere, ko se v skladu z odločitvami pristojnega organa nudi pomoč ob naravni ali drugi nesreči drugi občini, drugi državi oziroma v okviru mednarodne organizacije;
- čas od nastanka naravne ali druge nesreče do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje na prizadetem območju, vključno z ocenitvijo škode, ki jo je povzročila nesreča v skladu s tem zakonom;
- povečana nevarnost napada na državo, neposredna vojna nevarnost, izredno stanje, povečana pripravljenost zaradi kriznih razmer oziroma v drugih primerih, ko je zaradi spremembe varnostnih razmer ogroženo življenje ljudi, premoženje, živali, kulturna dediščina oziroma okolje v večjem obsegu;
- nadaljevanje dela v primeru odsotnosti ali izpada drugih delavcev, da se zagotovi stalno delovanje centrov za obveščanje oziroma dežurnih služb v najnujnejšem obsegu, potrebnem za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma podporo tem službam.
(5)Delo iz prejšnjega odstavka se odredi pisno. Če zaradi nujnosti opravljanja nalog zaščite in reševanja to ni mogoče, se odredi ustno. V tem primeru se pisna potrditev vroči javnemu uslužbencu do konca naslednjega tedna, ko je bilo delo odrejeno. Nadurno delo lahko traja do šest ur dnevno, 20 ur tedensko, 80 ur mesečno in do 180 ur letno, pri čemer se omejitev ugotavlja kot povprečje šestih mesecev.
(6)Za delo v posebnih pogojih dela iz četrtega odstavka tega člena pripadajo javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja posebni dodatki v skladu s splošnimi predpisi.
(7)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki jih določi predstojnik in ki opravljajo operativna dela, so dolžni nositi pri sebi tehnične naprave, preko katerih se jih lahko obvesti o nevarnosti nesreče ali nastali nesreči. Nošenje tehničnih naprav je obvezno, razen v času letnega dopusta in kadar se javni uslužbenec mudi izven države, ter se ne šteje za poseben pogoj dela.
(8)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ali so razporejeni na operativne dolžnosti v Civilni zaščiti, morajo biti posebej zavarovani za primer smrti, trajne izgube splošne delovne zmožnosti in prehodne nezmožnosti za delo, nastale ob naravni ali drugi nesreči pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči med nesrečo, pri opravljanju drugih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma na vajah, med šolanjem ali usposabljanjem.
(9)Javni uslužbenci na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, imajo pravico do zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
- VDSS sodba Pdp 857/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013
Tožnica se je v spornem obdobju vključila v organiziran delovni proces pri toženi strank. Delo je opravljala vsak delovni dan, v delovnem času tožene stranke, z jasno opredeljenimi delovnimi nalogami in v prostorih tožene stranke, vključena v delovni proces tožene stranke in v sodelovanju z ostalimi delavci tožene stranke. Tožnica je delo finančnika opravljala za plačilo, osebno, nepretrgoma ter po navodilih in nadzorom tožene stranke. Glede na navedeno so bili v spornem obdobju podani vsi elementi delovnega razmerja, v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Krajše prekinitve med posameznimi pogodbami o delu ne pomenijo, da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR. Za priznanje delovnega razmerja je, ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja, potrebno tudi, da delavec izpolnjuje formalne pogoje za delovno razmerje za določeno delovno mesto. Okoliščina, da je tožnica pretežni del časa, ko je delo opravljala na podlagi pogodb o delu, imela status študenta, sama po sebi ne predstavlja ovire za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 2. 9. 2022 · trenutno
- 10. 12. 2010 – 1. 9. 2022
- 24. 3. 2006 – 9. 12. 2010
- 21. 10. 1994 – 23. 3. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 12. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 857/2013Višje delovno in socialno sodišče · 17. 12. 2013besedilo 2010–2022
Tožnica se je v spornem obdobju vključila v organiziran delovni proces pri toženi strank. Delo je opravljala vsak delovni dan, v delovnem času tožene stranke, z jasno opredeljenimi delovnimi nalogami in v prostorih tožene stranke, vključena v delovni proces tožene stranke in v sodelovanju z ostalimi delavci tožene stranke. Tožnica je delo finančnika opravljala za plačilo, osebno, nepretrgoma ter po navodilih in nadzorom tožene stranke. Glede na navedeno so bili v spornem obdobju podani vsi elementi delovnega razmerja, v smislu določbe prvega odstavka 4. člena ZDR. Krajše prekinitve med posameznimi pogodbami o delu ne pomenijo, da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR. Za priznanje delovnega razmerja je, ob ugotovitvi elementov delovnega razmerja, potrebno tudi, da delavec izpolnjuje formalne pogoje za delovno razmerje za določeno delovno mesto. Okoliščina, da je tožnica pretežni del časa, ko je delo opravljala na podlagi pogodb o delu, imela status študenta, sama po sebi ne predstavlja ovire za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja.